Arhiv Štajerskega Tednika

Novica je spomladi sprožila preplah med slovenskimi kmeti, ki večinoma še vedno prakticirajo vezano rejo živali. Žal nam ni uspelo pridobiti podatka o številu kmetij glede na vrsto reje, saj z njim ne razpolagajo ne na kmetijskem ministrstvu oziroma njegovi upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin ne na kmetijsko-gozdarski zbornici. Toda prilagoditev hlevov na nove pogoje reje je vse prej kot enostavna, saj so obstoječi hlevi grajeni namensko in se jih ne da kar tako preurediti na povsem drugačen način bivanja živali, ki ga zahteva prosta reja. Če bo prepoved obveljala, bodo morali kmetje po besedah ptujskega kmetijskega svetovalca Ivana Brodnjaka zgraditi povsem nove hleve, saj adaptacija starih ni smiselna.

Rušenje in novogradnja

»Vsekakor gre za ogromno investicijo, v katero pa gotovo ne bodo šli manjši kmetje, saj takšna gradnja ni ekonomsko upravičena pri desetih kravah, torej bo to pomenilo, da bodo majhni prisiljeni opustili živinorejo. Razlika med hlevom za vezano in tistim za prosto rejo je velikanska: medtem ko se v prvem živali vse dogaja v njenem boksu, je drugi razdeljen na več oddelkov, v katerih so krmilni hodniki, ležišča, molzišča, tekališče, izpust, porodnišnica, skladiščni prostori za krmo …«

Na resornem ministrstvu mu prikimavajo. »Hlevi za prosto rejo so načeloma res dražji, saj zahtevajo večjo površino oziroma imajo večje prostorske zahteve. Ravno zaradi večjih prostorskih zahtev v prosti reji rekonstrukcija hleva za vezano rejo pogosto ni mogoča. V takih primerih je zato edina rešitev gradnja novega objekta na drugi lokaciji, kar pa tudi ni vedno izvedljivo, predvsem zaradi prostorske omejitve parcel oziroma omejitve v strnjenih naseljih. Novogradnja je zahteven projekt, poleg tega je tudi drag in terja podporo tako državnih institucij, občine kot lokalne skupnosti, zato je smiseln in racionalen le za kmetije, ki se nameravajo z rejo ukvarjati tudi v prihodnje,« pravijo, obenem pa menijo, da imajo vezano rejo v Sloveniji »večinoma le še kmetje z manjšim deležem živali«.

Na udaru srednje velike kmetije

Če pogledamo kmetije v naših krajih, lahko na prst ene roke preštejemo nove objekte za prosto rejo, kar potrjuje tudi Janko Petrovič, direktor Mlekarske zadruge Ptuj, ko postreže s podatkom, da imata kar dve tretjini njihovih kooperantov za mleko, natančneje 400 kmetij, vezano rejo živali. Po njegovem prepoved ne bo toliko prizadela malih rejcev, ki imajo do tri hektarje zemlje, saj ti že tako pospešeno opuščajo dejavnost, ampak bo najbolj udarila po srednje velikih kmetijah, takih s petimi do desetimi hektarji obdelovalnih površin. »Prepoved vezane reje je v skladu s smernicami EU, ki vplivajo na nacionalne programe in na sheme spodbud, ki jih bo deležen samo tisti, ki bo delal za dobrobit živali. Težko rečem, ali bo vezana reja izrecno prepovedana ali pa bo kmet iz vezane reje preprosto odrezan od pomoči. Tudi če bo samo izločen, ga bo uničila ekonomska situacija. Dejstvo je, da se bo moral odločiti, ali se bo prilagodil novosti, vložil veliko denarja, se podal v bitko z dokumentacijo in presojo vpliva na okolje ali pa bo opustil dejavnost.«

Računajo na kompromis

Preberite več v Štajerskem Tedniku