M. G.

##IMAGE-3488599##

V razkrivanju mozaika ribniške preteklosti, s katero je bila in je še danes zelo tesno povezana predvsem suhorobarska dejavnost, je muzej Miklova hiša dodal še en kamenček. Kustodinja tega muzeja Polna Grm Rigler je skupaj z etnologinjo dr. Ireno Rožman predstavila katalog »Iz hiše v svet«, ki predstavlja ribniškega kmečkega, delavskega, suhorobarskega in zdomarskega človeka ter njegovo družino.

Pred izdajo kataloga, ki je le eden izmed segmentov širšega projekta »Življenje suhorobarskih in zdomarskih družin v Ribniški dolini v 20. stoletju«, so o tem opravili raziskavo, pripravili razstavo, družabne igre, delavnice in digitalizacijo projekta. Ta se je izvajal od leta 2004, ko so k sodelovanju povabili dr. Ireno Rožman. Slednja se je oktobra 2005 iz Novega mesta za osem mesecev preselila v Ribnico. Na tem območju je v pogovoru s 17 informatorji, domačini, ki so vpeti v suho robo in njeno preteklost, zbirala podatke o vsem , kar je značilno za to najstarejšo ribniško obrt. In pri tem spoznala, da je terensko delo etnologov v marsikaterih značilnostih mogoče enačiti z delom zdomarjev.

»Kajžarji so se poročali iz ljubezni, so se vzeli na roke, medtem ko so se gruntarji ženili tako, da so jim starši iskali partnerje. Lahko bi rekli, da so že takrat sledili kapitalu,« je eden izmed zanimivih izsledkov, ki ji je na predstavitvi kataloga razodela Polona Grm Rigler.

Raziskava je zajemala območje občin Ribnica in Sodražica, čeprav je suhorobarska dežela mnogo večja in se razprostira na Kočevsko, Loški Potok, Bloke, Velike Lašče in Dobrepolje.

Dejavnost muzeja Miklova hiša kot javne službe je pogojena z denarjem, za ta projekt pa sta ga bili pripravljeni primakniti le dve občini. Sicer takšnih zdomarjev, kot so predstavljeni v projektu, danes ni več. Zadnji je po podatkih Grmove umrl leta 2000. Ne glede na vse, se je krošnja kot potujoča trgovina ohranila najdlje in je zato slovenska posebnost.