FB Botanični vrt Univerze v Ljubljani

Po navedbah vodje ljubljanskega botaničnega vrta Jožeta Bavcona se je tako imenovana zvončičasta japonska češnja, ki je posajena v botaničnem vrtu na Ižanski cesti, k cvetenju pripravljala že zadnjih nekaj dni. Medtem ko je lani zacvetela že 6. marca, kar je sovpadalo s cvetenjem navadnih malih zvončkov, pa so ti letos že več ali manj odcveteli. "Letos tudi zvončki v povprečju malo zamujajo oz. v večini cvetijo tako, kot so nekoč, okoli začetka marca," je zapisal Bavcon.

Cvetenje češnje pa so po njegovih besedah v tem tednu malo zaustavili dež in s tem povezane nižje temperature. "Če bi bilo le nekaj sonca, bi se njeni cvetovi takoj razprli. Zato smo vsak dan čakali malo več sončnih žarkov, ki bi vzpodbudili cvetenje," je orisal.

Simbol miru

Ob tem je spomnil, da japonske češnje že vse od druge svetovne vojne predstavljajo simbol miru. Te, ki rastejo v ljubljanskem botaničnem vrtu, so v Slovenijo prispele leta 1999 kot protokolarno darilo Japonske.

"Simbolično smo hoteli zgodovinski botanični vrt iz leta 1810 povezati z novo lokacijo na Večni poti, kjer smo oktobra 2000 pred vhodni objekt za novi vrst zasadili prve češnje. Še dobro, da smo bili v vrtu dovolj pametni, da smo nekaj teh češenj ohranili na prvotni lokaciji. To simbolično darilo vsako lepo ponovno opominja na mir in na vse tisto, kar je bila tudi zaveza strategije Univerze v Ljubljani, ljubljanske biotehniške fakultete in države zaradi posega železnice leta 1974 v botanični vrt. To se je v današnjem času enostavno izničilo in nihče o tej zavezi kljub podpisanim dokumentom, objavam v medijih in znanstvenih revijah ter zbornikih noče vedeti nič," je bil kritičen Bavcon.