L. M.

L. M.

Prva faza obnove državne ceste od Šmarjeških Toplic do Šmarjete, ki jo vodi Direkcija RS za ceste skupaj z občino, je pri koncu. Promet po zgledno urejeni prometnici z novo dvosmerno kolesarsko stezo in pločniki že poteka, zdaj bo na vrsti še druga faza projekta, od Šmarjeških Toplic proti Brezovici, odprtje ceste pa bo prihodnje leto.

Gre za veliko pridobitev za občino in preostale, a čeprav dela še niso končana, se že slišijo tudi kritike.

Kot opozarja Šmarječan Tone Bobič, tudi občinski svetnik, so se že ob prvem dežju pokazale pomanjkljivosti z zastajanjem vode na cestišču pred njihovo domačijo, nasproti gostišča Pri dediju. Voda se tja steka tudi z bližnjega krožišča, v bližini je potok. »Problem je za pešce na bližnjem pločniku, saj voda šprica tri metre naokrog, tudi po fasadi naše hiše. Sprašujem pa se, kdo bo odgovarjal za nesreče zaradi zdrsa avtomobilov in kaj bo pozimi, ko bo na cesti voda zaledenela,« je na občinski seji dejal svetnik Bobič in poudaril, da je žalostno, ker je na te težave opozarjal že pred začetkom gradnje, pa se ni storilo nič. Pričakuje dolgoročno dobro rešitev. Svetnik Aleksander Durič je pritrdil Bobiču, da je projektant svoje delo opravil slabo. Dejal je, da je bila na tem mestu na cesti že prej luža, ker gre za najnižjo točko in voda nima kam odtekati.

Tako županja Bernardka Krnc kot direktor občinske uprave Tomaž Ramovš sta zagotovila, da so z odgovornimi stvari pogledali na terenu in bodo našli ustrezne rešitve ter težave odpravili. Opozarjata pa, da bodo morali vsi lastniki pravilno urediti tudi odvodnjavanje meteornih voda. Svetniki so na občinski seji sprejeli sklep, da DRSC najde na tem delu ceste novo ustrezno tehnično rešitev, da se bo tako res zgodilo, pa je nedavno ob obisku v Škocjanu zagotovil tudi Tomaž Willenpart iz DRSC.

KOLESAR OPOZARJA

V zvezi z obnovljeno cesto Šmarjeta–Šmarješke Toplice pa je na drug problem opozoril tudi naš bralec Sergej Gričar, ki po šmarješkem koncu rad kolesari. Ne gre mu v glavo, da je cesta odprta, medtem ko kolesarska steza ni, saj je dostop onemogočen. »Znak iz šmarješke smeri napeljuje kolesarja, naj zavije desno na stezo. Torej želite, da se zagozdi v rdečo mrežo?« sprašuje bralec, ki meni, da je s prenovljeno cesto celotna pot skozi občino v smeri Kronovo–Škocjan izjemno nevarna za kolesarje.

»Na mnogih mestih zunaj naselij je omejitev 90 kilometrov na uro, cesta pa vijugasta in občasno nevarna ter na nekaterih mestih nepregledna. Prav tako ob prenovi cest in odprtju obvoznice mimo Šmarjete niso naredili elementov za upočasnitev prometa, kaj šele kolesarskih poti ali da bi vsaj postavili znak, ki bi voznike opozarjal na kolesarje na cesti,« pravi Gričar. Opaža, da npr. v Šmarjeti mimo tovarne Plastoform do krožišča redkokdo vozi po omejitvah. »V vseh letih vožnje pa nisem opazil koga, ki bi meril hitrost nevarnim, prehitrim in objestnim in arogantnim voznikom,« še dodaja.

Na občinski upravi odgovarjajo, da je državna cesta R3-667/1385 še vedno v gradnji in bo zaključena, ko bo narejen celoten odsek, s tem pa tudi kolesarske povezave. To bo prihodnje leto. »Cesta je bila ves čas gradnje v uporabi, kolesarsko stezo pa smo postavili za večjo varnost kolesarjev. V naselju Šmarjeta je za uporabo zgrajene kolesarske steze treba urediti navezavo na obstoječe omrežje, ki pa je še v fazi urejanja, in šele takrat bo steza varna,« pravi direktor OU Tomaž Ramovš in pove še, da je bila za zmanjšanje hitrosti ob prihodu v naselje Šmarjeta postavljena horizontalna in vertikalna prometna signalizacija, ki opozarja na zmanjšanje hitrosti – vidno in zvočno. Pred občinsko stavbo so letos postavili tudi opozorilnik hitrosti, ki po dosedanjih analizah že kaže pozitivne rezultate – manjše hitrosti. Vpliv na zmanjšanje hitrosti pa ima tudi krožišče z urejenim kolesarskim pasom.

»Tudi sam sem kolesar in lahko z gotovostjo trdim, da v občini izvajajmo veliko ukrepov za zagotovitev varnosti vseh udeležencev v prometu, tudi kolesarjev. Tudi zato je občina Šmarješke Toplice vključena v projekt Sava Krka Bike, s katerim načrtujemo povezati občino s preostalimi občinami z urejeno kolesarsko povezavo ter za to pridobiti namenski denar, ki pa trenutno še ni na voljo. Vse, kar delamo zdaj, in to ni malo, je sofinancirano iz občinskega in državnega proračuna. Pogosto pa so težave s pridobitvijo zemljišč,« pove Ramovš.

Članek je bil objavljen v 44. številki Dolenjskega lista, 2. novembra 2017.