Zgodovinsko - v Škocjanu sprejeli strategijo za reševanje romske problematike
Za zgodovinski dogodek je sprejem Strategije za reševanje romske problematike v občini Škocjan 2023- 2030+ na nedavni seji občinskega sveta označil Janez Doltar, v.d. direktorja Urada za narodnosti v odstopu, in strategijo označil za eno boljših pri nas.
Tudi občinski svetniki, ki so dokument – od oktobrske seje je doživel kar nekaj sprememb, zdaj je šlo za šesto različico - sprejeli soglasno, so bili navdušeni in nasploh optimistični, da se bo zdaj pa res lahko nekaj premaknilo na tem področju, ravno tako župan Jože Kapler s sodelavci v občinski upravi.
»Vemo, da v naši družbi zadeve ne funkcionirajo in kar naprej poslušamo očitek države, da lokalne skupnosti nič ne postorijo za Rome. Mi smo se lotili dela ter pripravili strategijo, da se stanje izboljša, tudi stanje duha v glavah, da ne bo več prihajalo do nevšečnosti, kot že vrsto let. Zdaj strategijo imamo in naša aktivna vloga bo, da vse deležnike, ki bi lahko kakorkoli pripomogli k izboljšanju stanja v romskem naselju v Dobruški vasi, povabimo k sodelovanju,« je dejal župan Jože Kapler.
Cilji in ukrepi na osmih področjih
Kot je povedala direktorica občinske uprave Petra Pozderec, strategija prinaša jasno opredeljene cilje in ukrepe na osmih področjih – bivalne razmere, vzgoja in izobraževanje, socialno in zdravstveno varstvo, zaposlovanje, kultura, zagotavljanje javne varnosti, sodelovanje pripadnikov romskega skupnosti in večinskega prebivalstva . Tako so zdaj v Škocjanu postavljeni temelji za reševanje romske problematike za obdobje sedmih let, seveda pa se dokument lahko dopolnjuje in spreminja.
Sledi ustanovitev komisije, ki bo bdela nad uresničevanjem strategije, sestavljali pa jo bodo župan, štirje občinski svetniki, predstavniki vaških skupnosti Grmovlje, Dobruška vas in Tomažja vas, dva predstavnika romske skupnosti, pa predstavniki policije, MIR, CSD, šole … Januarja naj bi se prvič sestala in »šli bomo po segmentih. Če se v zgodbo ne bodo vključile vse intistucije tudi nevladne organizacije, bo priložnost zamujena,« je dejal Kapler.
Bo dovolj denarja?
Za uresničitev vseh naštetih ukrepov bi občina Škocjan v naslednjih 7 letih potrebovala 3,1 milijona evrov. Zdaj na leto dobijo 70 tisočakov za reševanje romske problematike, kar je po besedah župana odločno premalo. Seveda je jasno, da strategija krepko presega finančne in kadrovske zmožnosti občine, in »če želimo na letni ravni udejaniti cilje, bi potrebovali vsaj pol milijona evrov. Vem, da nam država prvi fazi gotovo tako ne bo naklonjena, zagotovo pa pričakujemo nekaj več denarja, in tudi posluh posameznih ministrstev, ki morajo uvideti, da so za izboljšanje razmer potrebne tudi zakonske spremembe, ki jih sprejema parlament. Z aktualnimi zakoni ne prispevajo k blaginji Romov in nenazadnje večinskega prebivalstva,« je bil jasen škocjanski župan.
Tudi svetnik Aleš Ucman (Lista za gospodarski razvoj) je opozoril, da če ne bodo dobili dovolj sredstev, ostane strategija le črke na papirju in ta v predalu. Zato je treba na ministrstva ustrezno »pritiskati«. Da morajo od države zahtevati denar, a da tudi, če ga ne dobijo dovolj, morajo z obstoječim denarjem narediti nek premik, je dodal svetnik Rajko Zakšek (SDS)
Bogdan Krašna (Lista za gospodarski razvoj) je poudaril, kako je pomembno, da je v strategiji zapisano, da gre v romskem naselju Dobruška vas za zasebna zemljišča, ki jih varuje Ustava RS s pravico do zasebne lastnine. Na to vse vse prepogosto kar pozablja.
Več o razpravi v tiskani izdaji Dolenjskega lista prihodnji teden.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
