spletna stran občine Grosuplje

Ob tem ko je vlada na včerajšnji seji obsodila sobotne zaplete pri pokopu Rominje v Dobravi, je zahtevo občine Grosuplje za oceno ustavnosti dveh členov zakona o lokalni samoupravi označila kot neutemeljeno. Kot je znano, v grosupeljski občini že od leta 2002 nasprotujejo izvolitvi romskega predstavnika v občinskem svetu, in sicer kljub zakonodaji in odločbi ustavnega sodišča. Ker grosupeljski občinski svet v roku, ki je bil določen z zadnjo novelo zakona o lokalni samoupravi, volitev ni razpisal, ampak je na ustavno sodišče vložil zahtevo za oceno ustavnosti novele, je za celotno izvedbo volitev - od sklepa o določitvi volišč, do sprejemanja in potrjevanja kandidatur ter izvedbe glasovanja - zadolžena Državna volilna komisija (DVK).

Na prvih volitvah dva kandidata

Volitve bodo potekale v nedeljo, 24. januarja, med 7. in 19. uro, volišče bodo odprli na sedežu upravne enote Grosuplje. Volilni imenik pripadnikov romske skupnosti v grosupeljski občini je razgrnjen in lahko vsak volivec preveri, ali je sam vpisan vanj, ali je vpisan kdo, ki ne bi smel biti, oziroma ni vpisan kdo, ki bi moral biti, v njegov osnutek pa je bilo vpisanih 47 oseb.

Za mesto svetnika, predstavnika romske skupnosti v grosupeljskem občinskem svetu se bosta potegovala Elko Hudorovac in Bruno Brajdič. Prvega predlagajo Zoran Brajdič in skupina volivcev, drugega pa romsko društvo Romi gredo naprej (Roma džan angle).

Občina Grosuplje: Kriteriji za določitev avtohtonosti niso bili določeni, razpis volitev s strani DVK je vmešavanje avtonomijo lokalne skupnosti

Kot omenjeno, pa občina Grosuplje volitvam še vedno nasprotuje in je na ustavno sodišče vložila zahtevo za oceno ustavnosti 3. in 6. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o lokalni samoupravi, ker meni, da so z izpodbijano zakonsko ureditvijo kršeni načelo pravne države in s tem povezane kršitve načel enakosti in enakega varstva pravic, ker je zakonodajalec arbitrarno določil spisek občin brez ustreznih zakonskih kriterijev ter meril glede avtohtonosti pripadnikov romske skupnosti v posamezni občini, ter je zakonodajalec z zakonom prenesel določene obveznosti in pristojnosti na lokalne skupnosti brez predhodnega soglasja občin in s tem kršil načelo avtonomnosti lokalnih skupnosti.

Vlada v včeraj sprejetem mnenju pojasnjuje, da pojem avtohtonosti ne v Sloveniji ne v tujini ni definiran v nobenem uradnem dokumentu, tudi mednarodnem ne, najpogosteje pa ga strokovnjaki nadomeščajo s pojmom zgodovinska ali tradicionalna naselitev. V času priprav spornega nabora 20-ih občin je bilo v opravljenih posvetovanjih med Inštitutom za narodnostna vprašanja, Uradom Vlade RS za narodnosti, Ministrstvom za šolstvo, znanost in šport ter Službo Vlade RS za zakonodajo glede strokovnih izhodišč za določitev enotnih kriterijev avtohtonosti romske skupnosti na posameznem območju, ugotovljeno, da kriteriji, ki jih uporabljajo nekatere druge države (Avstrija, Madžarska), za ugotavljanje avtohtonosti poselitve Romov na Slovenskem zaradi različnosti naselitvenih navad pripadnikov romskih skupnosti v Sloveniji, niso primerni, poleg tega tudi niso v skladu s pravnimi načeli in usmeritvami ter priporočili Sveta Evrope in drugih mednarodnih organizacij, ki skrbijo za uveljavljanje pravic Romov.

Ob ugotovitvi, da meril in kriterijev za ugotavljanje avtohtonosti ni mogoče pripraviti v takšni obliki, ki bi izključevala tako poseg v osebne pravice posameznika oziroma romske skupnosti v celoti, kot tudi možnost arbitrarnega in s tem neenakega odločanja občinskih svetov, je bilo odločeno, da je treba z zakonom določiti območja občin, v katerih je treba zaradi tam tradicionalno živeče romske skupnosti zagotoviti njeno pravico do predstavnika v občinskem svetu. Za določitev območij, na katerih živijo avtohtono naseljene romske skupnosti, so bili uporabljeni rezultati raziskav in arhivskih gradiv, posamičnih terenskih raziskav Inštituta za narodnostna vprašanja ter ugotovitve Urada za narodnosti, ki temeljijo na identificirani problematiki romskih skupnosti v posameznih občinah.

Glede očitka, da je načelo avtonomnosti kršeno z določitvijo nalog občin glede romske skupnosti brez njihovega soglasja in s pristojnostjo, ki jo je novela zakona dodelila Državni volilni komisiji, vlada meni, da dodelitev takih pristojnosti ne pomeni posega v lokalno samoupravo, ker gre za ustavnopravno določitev dodatnih, posebnih nalog oziroma pristojnosti občin, ne da bi to karkoli posegalo ali celo krnilo njihove izvirne pristojnosti. Tudi določitev Državne volilne komisije kot pristojnega državnega organa za izvedbo volitev, če v zakonsko določenem roku občinski organi tega ne uresničijo, po mnenju vlade ni kršitev ustave, temveč je to najblažji ukrep za uresničitev kolektivne pravice romske skupnosti v občini Grosuplje.

Arhiv Dolenjskega lista