Vlada je danes nadaljevala obisk na Dolenjskem in v Beli krajini. Po dopoldanskem delovnem posvetu je premier Janez Janša z ministri odprl nov Krkin obrat Sinteza 4, 80 milijonov evrov vredno naložbo te farmacevtske družbe. Minister Janez Podobnik je podpisal dogovor o sofinanciranju priprav za suhokranjski vodovod in kasneje v Novem mestu odprl romski zaposlitveni center. Andrej Bručan je med drugim obiskal novomeško bolnišnico, kjer rešujejo težave z operacijskimi mizami, Andrej Bajuk pa si je ogledal nekaj večjih podjetij, kot so Danfoss, Trimo Trebnje in Tilia. Premier Janša in minister Andrej Vizjak sta se mudila tudi v Beli krajini, tamkajšnji župani pa iz naslova obmejnih pomoči pričakujejo rešitev visoke brezposelnosti in pomoč pri razvoju regije. Minister za notranje zadeve Dragutin Mate se je srečal s širšim kolegijem direktorja Policijske uprave Novo mesto, ob tem pa si je ogledal tudi nove prostore Policijske postaje Metlika in tamkajšnjega mejnega prehoda. Minister za šolstvo in šport Milan Zver se je v Osnovni šoli Bršljin udeležil pogovora o modelu učinkovitega poučevanja in učenja za dvig učne uspešnosti posameznega učenca. Pristojni ministri so se srečali tudi s predstavniki upravnih enot, sodišč in kulturnih ustanov, današnji obisk pa je vlada sklenila na srečanju z župani, gospodarstveniki, poslanci in državnimi svetniki regije. Zvečer so v Trebnjem zaigrali še dobrodelno nogometno tekmo.

Dragutin Mate: Policistov na južni meji je dovolj

Minister za notranje zadeve Dragutin Mate je dopoldne obiskal Policijski oddelek Dolenjske Toplice, kjer sta ga sprejela direktor Policijske uprave Novo mesto Anton Olaj in komandir topliškega oddelka Željko Hvalec. V sproščenem pogovoru sta ministra seznanila z delom in problematiko tega območja. Direktor PU Novo mesto je ob tem menil, da je sodelovanje z lokalno skupnostjo dobro.

Po končanem obisku je minister Mate odšel v Metliko, kjer si bo med drugim ogledal novo policijsko postajo. Sam bi jo moral odpreti pred nekaj dnevi (čeprav v novih prostorih deluje že nekaj mesecev), pa so ga zadržale druge obveznosti in minister je danes dejal, da si bo metliško pridobitev tokrat podrobno ogledal. V njej, kot je znano, delujejo tudi policisti, ki bodo varovali šengensko mejo. Glas ljudstva sicer pravi, da so prostori za pridržanje v Metliki zdaj lepši kot pa tisti v edinem (propadajočem) metliškem hotelu in minister Mate je potrdil, da so pri gradnji sledili najvišjim standardom, na katere je nenazadnje opozarjal tudi varuh človekovih pravic. Dragutin Mate sicer meni, da na naši južni meji že imamo dovolj policistov, ki bodo zmogli tudi varovanje zunanje meje EU. Pred začetkom turistične sezone in gneče na mejnih prehodih pa minister zagotavlja, da so zagotovili dobro operativno sodelovanje slovenske in hrvaške policije. O morebitnih kolonah in zastojih se bodo policisti tako obveščali neposredno in ne preko central v Ljubljani oziroma Zagrebu.

Suhokranjski vodovod v izgradnjo 2009

Minister za okolje in prostor Janez Podobnik je danes v okviru vladinega obiska na Dolenjskem z župani občin Dobrepolje, Dolenjske Toplice, Ivančna Gorica, Kočevje, Mirna Peč, Trebnje in Žužemberk podpisal dogovor o sodelovanju pri sofinanciranju priprave dokumentacije za projekt suhokranjski vodovod. Žužemberški župan Franc Škufca je povedal, da je v občini še 900 oz. več kot 20 odstotkov prebivalcev brez pitne vode, obstoječi vodovod pa je že tako slab, da gre že več kot 50 odstotkov vode v izgubo. Projekt suhokranjski vodovod zajema tako sanacijo vodovoda v Globočcu kot vzpostavitev dveh vrtin, v Križih, ki že delno deluje, in nove vrtine na Skopicah pri Vinkovem vrhu. Podobno je tudi v ostalih občinah, zato si od projekta, ki torej zajema dve novi vrtini in kasneje obnovo starega vodovodnega sistema, obetajo veliko.

Naložba bo vredna 30 milijonov evrov, končali naj bi jo do leta 2013. Polovico denarja naj bi prispevala država, ki pa si bo prizadevala tudi za pridobitev evropske pomoči. Minister Podobnik je prepričan, da bo dokumentacija kakovostno pripravljena, naložba finančno pokrita in projekt v višini 16 milijonov evrov financiran s strani evropskega sklada ter da se bodo dela s polno paro začela leta 2009. 

Krka v Ločni odprla Sintezo 4

Predsednik vlade Republike Slovenije Janez Janša in predsednik uprave ter generalni direktor Krke Jože Colarič sta danes opoldne v Ločni v Novem mestu uradno odprla nov obrat za proizvodnjo farmacevtskih učinkovin Sinteza 4. Naložba je vredna dobrih 80 milijonov € in je ena največjih in najzahtevnejših v zgodovini Krke. V novem obratu že od lanskega avgusta poskusno izdelujejo farmacevtske učinkovine - glavne surovine za proizvodnjo različnih oblik končnih zdravil. Z učinkovinami, ki jih vgrajujejo v končne oblike zdravil za zniževanje krvnega tlaka, zniževanje holesterola in za zdravljenje drugih bolezni, iz Sinteze 4 oskrbujejo svoje proizvodne obrate v Novem mestu, na Hrvaškem, Poljskem in v Ruski federaciji. Pri projektu je zadnjih pet let sodelovalo veliko domačih in tujih strokovnjakov z različnih področij.

Obrat je zgrajen v skladu z najnovejšimi tehnično-tehnološkimi rešitvami in smernicami dobre proizvodne prakse ter najstrožjimi evropskimi standardi za varnost in zaščito ljudi in okolja. Tem zahtevam so prilagodili tudi tehnične rešitve. Med drugim regenerirajo in ponovno uporabljajo topila. Proizvodnja poteka v zaprtih sistemih, s čimer omejujejo emisije hlapov v okolico. Odpadne vode biološko razgrajujejo v čistilni napravi. S termično oksidacijo preprečujejo emisijo plinskih faz v ozračje, ostanke topil pa sežigajo v pooblaščenih sežigalnih napravah zunaj Krke.

Predsednik vlade Janez Janša je v svojem govoru med drugim poudaril, da Krka dokazuje, da so tudi podjetja v slovenski lasti lahko globalno konkurenčna, in dodal, ''da je ime Krka postalo v slovenskem poslovnem prostoru prispodoba za uspešnost.'' Predsednik vlade je spregovoril tudi o gospodarski rasti, vlada pa si po njegovih besedah prizadeva za še bolj privlačno okolje za podjetništvo. V kratkem lahko pričakujemo tudi sprejem prenovljenega Zakona o delovnih razmerjih, ki bo pripomogel k bolj prožnemu trgu dela, vendar ne na račun zniževanja stroškov dela - pravi Janez Janša in dodaja, da cilj vlade ni doseganje konkurenčnosti gospodarstva ob zmanjševanju socialne varnosti. ''Slovenija je na takšni stopnji razvoja, da to zmore,'' je dejal premier.

Minister Zver zadovoljen s poučevanjem romskih otrok

Na novomeški OŠ Bršljin je ministrstvo za šolstvo pred dvema letoma uvedlo individualno, skupinsko in dodatno strokovno pomoč za tiste učence, ki potrebujejo dodatno pomoč pri izobraževanju in pri določenih predmetih ne dosegajo dovolj visokih standardov. Med temi je večina romskih otrok. Po besedah ministra za šolstvo Milana Zvera, ki je bršljinsko šolo obiskal danes, model daje pozitivne rezultate. Več otrok se je vključilo v izobraževanje in tudi njihovi uspehi so boljši. Ena petina romskih otrok pa še vedno ostaja doma, zato si bodo v Bršljinu prizadevali, da bi še več Romov redneje obiskovalo šolo. Od 84. romskih otrok jih namreč k pouku prihaja le 67. Minister je pohvalil prizadevanja pedagogov na omenjeni šoli in v zvezi s problematiko izobraževanja Romov napovedal spremembo zakona o osnovni šoli, ki bo določil kazni za tiste starše, ki otrok ne pošiljajo k pouku.

Romski zaposlitveni center odprt

V Novem mestu so popoldne odprli vrata Romskega zaposlitvenega centra. Javni zavod bo služil morebitnim potrebam podjetij po romski delovni sili in podjetjem, ki že zaposlujejo Rome ter Romom, ki so zainteresirani iskalci zaposlitve. V okviru aktivnosti centra bodo razvili programe za motiviranje, usposabljanje in izobraževanje Romov ter izvajali motivacijske aktivnosti med delodajalci za zaposlovanje Romov. RZC naj bi bil stičišče Romov in njihovih delodajalcev. Preko baze podatkov, ki bo na voljo javnemu zavodu, bo olajšano iskanje dela za Rome, prav tako pa bodo preko nje povezani tudi delodajalci, ki za delo v svojih podjetjih želijo zaposliti Rome. Namen projekta je tudi, da se preko izkušenj in analiz stanja na področju zaposlovanja Romov pripravijo predlogi za spremembe zakonodaje na področju zaposlovanja Romov.

V projektu Romski zaposlitveni center sodeluje 30 partnerjev, projekt je podprlo tudi 15 občin. Razvojno partnerstvo je za razvoj ideje Romskega zaposlitvenega centra prejelo 105 milijonov tedanjih tolarjev. 75% sredstev je financiranih s strani Pobude skupnosti EQUAL, 25% sredstev pa zagotavlja Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Minister za okolje in prostor Janez Podobnik pa je kot predsednik Komisije vlade za zaščito romske etnične skupnosti ob današnjem odprtju dejal, da gre za pomemben del mozaika integracije romske skupnosti pri nas. Želi si, da bi RZC uspešno pridobival še kakšna druga evropska sredstva in da bi podobne centre ustanovili še kje drugje v Sloveniji.

Janša in Vizjak stavita na dobre projekte

Predsednik vlade Janez Janša in minister za gospodarstvo Andrej Vizjak sta danes na skupni novinarski konferenci v Metliki dejala, da je od zadnjega obiska regije pred letom in pol viden precejšen napredek. V tem času so nastala nova podjetja, še veliko priložnosti pa je po njunih besedah v storitvenem sektorju in razvoju malega podjetništva. Po sedanjih kazalcih naj bi bila regija po BDP na prebivalca na četrtem mestu v Sloveniji, brezposelnost se je v regiji v tem času zmanjšala za dobro četrtino. Večja podjetja se srečujejo s pomanjkanjem predvsem tehničnega in visokoizobraženega kadra, četudi je v regiji delo našlo sto tujcev.

Premier je dodal, da bo temu delno pomagalo dokončanje avtoceste in južni krak tretje razvojne osi. Na področju vodooskrbe - kot je znano, so težave tudi v Suhi krajini - pa bo država prav tako pomagala s sofinanciranjem priprave dokumentacije za ta projekt. 16 milijonov evrov za suhokranjski vodovod naj bi dobili iz evropskih kohezijskih skladov, Janša pa je dodal, da bo ta regija iz teh skladov lahko črpala tudi po koncu zdajšnje finančne perspektive, torej po letu 2013.

Predsednik vlade je še povedal, da so s spremembo zakona o financiranju občin dolenjske in belokranjske občine dobile 13 % več sredstev, okoli 70 milijonov evrov pa bo z državne ravni prenešenih na bodočo skupno pokrajino. Njen razvoj pa bo po trditvah obeh - Janše in Vizjaka - odvisen predvsem od dobro pripravljenih projektov. S tem je Vizjak odgovoril tudi na pobudo Belokranjcev, ki želijo več denarja dobiti še na račun svojega obmejnega položaja. ''Poseben status ni dovolj, potrebni so dobri projekti,'' opozarja minister za gospodarstvo. Hkrati pa je pohvalil nastanek poslovne cone v nekdanjem rudniku na Kanižarici in dodal, da bi se po tem, kako iz neprijetne gospodarske situacije narediti poslovno priložnost, lahko zgledovale tudi druge regije.

Premier je še povedal, da je bilo v prejšnji finančni perspektivi EU (2004-2006) v tej regiji sofinanciranih natanko 666 projektov oz. skupaj 6 milijonov evrov. Letos pa je v okviru tekoče finančne perspektive za sofinanciranje ključnih regijskih projektov namenjenih več koz 50 milijonov evrov oz. 365 evrov na prebivalca, kar je bistveno več od slovenskega povprečja, ki znaša 290 evrov. ''Kar pomeni, da je regija pripravila dobre programe,'' je zatrdil Janša in pozval vse nosilce v regiji, da pripravijo dobre programe, saj je sredstev dovolj.

Virant obiskal tudi Dom starejših občanov Novo mesto

Minister za javno upravo Gregor Virant se je danes na Upravni enoti Novo mesto srečal z načelniki črnomaljske, metliške, trebanjske in novomeške upravne enote. Med drugim je bila tema pogovorov tudi spremenjen delovni čas državne uprave in sobotni delovnik. Minister zatrjuje, da so državljani to dobro sprejeli. ''Ta novost, ki sigurno pomeni korak v smer večje prijaznosti do uporabnika, ta storitev državne uprave bo sigurno ostala,'' napoveduje Virant in pravi, da večjega nezadovoljstva s strani zaposlenih ni. ''Poleg tega pa nov plačni sistem, ki ga želimo uveljaviti z novim letom, predvideva nek dodatek za sobotno delo,'' še dodaja.

Osebni dohodek je bila tema tudi drugega ministrovega obiska, saj ga je v Dom starejših občanov Novo mesto povabil sindikat doma. Minister se je seznanil z delom negovalk, medicinskih tehnikov in drugega osebja ter se srečal s predstavniki vodstva sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije, predsedniki sindikatov tovrstnih zavodov na Dolenjskem in vodstvom doma. Po srečanju je Virant dejal: ''Potrdil sem svoje prepričanje, ki ga imam že dolgo časa. Da so delavna mesta v socialnem skrbstvu podcenjena in da je to dejavnost, kjer je potrebno popraviti plače, ker je to pravično, in odpraviti nesorazmerja. Upam, da v naslednjih tednih in mesecih ne bomo gradili novega plačnega sistema na tem, kdo je bolj glasen, kdo grozi s stavkami in tako naprej, ampak na tem, kdo je res podcenjen glede na svoje delo.'' Dodal je še, da za kolektivno pogodbo za javni sektor potrebuje na drugi strani podpise okoli 19 sindikatov. ''In če bo na sindikalni strani prevladal razum, če ne bo nevoščljivosti in gledanje drug drugemu v skledo, potem nam bo to uspelo,'' zatrjuje minister.

Ministra Turk in Bajuk obiskala uspešna podjetja

Minister za razvoj Žiga Turk se je danes udeležil otvoritve obrata Sinteza 4 v novomeški Krki in delovnega kosila z Dolenjskim združenjem za Internet. Po obisku farmacevtskega velikana je dejal, da ga veseli, da je tako mednarodno uspešno in ugledno podjetje v slovenski lasti tudi eden ključnih spodbujevalcev razvoja visokega šolstva, saj s tem pospešuje razvoj celotne regije. Na delovnem kosilu se je srečal s pobudnikom Dolenjskega združenja za Internet Primožem Žižkom, direktorjem Infotehne Čedom Jakovljevićem, direktorjem T-medie Petrom Geršičem, direktorjem novomeške občinske uprave Sašom Murtičem, direktorjem URS-a Borutom Rončevičem, direktorjem Založbe Goga Gregorjem Macedonijem, vodjo Multimedijskega centra Dolenjske Markom Kraljem in drugimi. Dolenjsko združenje za Internet, ki bo združevalo predstavnike gospodarstva, civilne družbe, medijev in drugih, bo delovalo na spodbujanju uporabe IT, interneta in inovativnosti kot pomembnih mehanizmov za razvoj regije. Dejstvo je, da Dolenjska na tem področju zaostaja. Zato bi združenje razvojne priložnosti na tem področju iskalo tudi v sodelovanju na državnih in evropskih razpisih. ''Veselijo me razvojne pobude in povezovanje znotraj formalno še neobstoječe regije od spodaj navzgor. Mislim, da je to dober obet za bodoče sodelovanje,'' je povedal minister, pri tem pa je še, napol za res, napol v šali, dodal: ''Iz takšnega društva lahko nastane regijsko ministrstvo za razvoj.'' Turk je kasneje obiskal še dve razvojno usmerjeni podjetji, Hyb proizvodnja hibridnih vezij v Šentjerneju in Plastoform v Šmarjeti.

Uspešna podjetja je danes obiskal tudi finančni minister Andrej Bajuk, ki se je srečal z vodstvi Danfossa iz Črnomlja, Trima Trebnje in novomeške zavarovalnice Tilia. Po zadnjem srečanju je dejal: ''Ni pomembno, če smo majhni. Pomembno je, če znamo iz tega kaj ustvariti.''

Bručan: Novomeška bolnišnica pred velikimi naložbami

V sklopu vladnega obiska na Dolenjskem in v Beli krajini so na radijski postaji Studio D med drugim gostili ministra za zdravje Andreja Bručana. Najpomembnejše pogovore je opravil v Splošni bolnišnici Novo mesto. Čeprav je direktorica bolnišnice Mira Retelj povedala, da operacijske mize v novomeških novih operacijskih dvoranah še vedno ne delujejo popolnoma brezhibno (da pa 'manjše okvarice' odpravljajo kar sami, da torej ne kličejo več Soča opreme), po ministrovih zagotovilih težav ni in vztraja pri tem, da miz ni potrebno menjati. Potrdil je, da je naložba v novi novomeški interni oddelek in regijski urgentni blok uvrščen v razvojne projekte od leta 2009 dalje. Na njegovi mizi je okoli 30 novih prošenj za podelitev koncesij v zdravstvu (in ne 100, kot se je že ugibalo v javnosti) - nekaj jih prihaja tudi iz novomeške bolnišnice in minister zagotavlja, da je skrb direktorice, da bi se z odhodom dodatnih zdravnikov v zasebništvo (po nekaterih podatkih bi to želeli storiti štirje iz bolnišnice NM) poslabšala zdravstvena oskrba, odveč - po njegovih besedah je bolnišnica tako ali tako prva, ki mora s koncesijo soglašati. Andrej Bručan je med drugim še povedal, da bo t.i. protikadilski zakon (če bo sprejet v DZ) začel veljati jeseni, da vlada predlaga uvedbo zastopnika pacientovih pravic itd.