M. M.

Arhitekt in predavatelj na ljubljanski fakulteti za arhitekturo, dr. Tomaž Slak, je v prvem delu intervjuja, ki je bil objavljen v prejšnji številki Dolenjskega lista, orisal novo podobo mestnega središča in z njo drugačen prometni režim. Prenova se je sicer začela pred dobrim mesecem dni, čeprav še vedno niso rešene vse prometne zagate, kot je denimo obljubljeno krožišče v Kandiji. V nadaljevanju intervjuja je spregovoril tudi o tem, ali je enoletni rok za dokončanje vseh del sploh uresničljiv.

Orisali ste novo podobo mestnega središča od Kandijskega mostu prek Glavnega trga do Rozmanove. Pozabila sva še na kandijsko križišče, ki ne bo le križišče.

Da, tam govorimo o Trgu novomeške pomladi.

Vstopna, razgledna točka za mesto.

Tako je, spet z neko javno plastiko protagonistov novomeške pomladi, torej umetnikov, mislecev, kulturnikov in filozofov.

Kaj pa spomenik Leonu Štuklju, ki je zdaj tam?

Prestavili bi ga na primernejšo lokacijo. Plastika, ki je tam, je premajhna za odprt javni prostor, je bolj primerna za neki interjer, atrij oz. manjši prostor, kjer bi bolj prišla do izraza. Seveda smo bili veseli te donacije, a sedaj jo bomo premestili. Tu je bila v projektu sicer predvidena maketa Novega mesta, a ker je to območje predvideno kot zadnje v nizu prenov po Glavnem trgu in Rozmanovi, so maketo projektanti zdaj umestili pred Hišo kulinarike oz. na zgornji del Glavnega trga.

Samo križišče pa že zdaj terja spremembo prometnega režima. Vemo, da že dolgo govorimo tudi o nujnosti vzpostavitve krožišča pri makadamskem parkirišču. Je zdaj kaj bolj jasno, kdaj ga bomo dobili?

Res je, dobili smo recenzijo projektne rešitve, ki je bila ključna za vložitev soglasja pri Družbi RS za infrastrukturo, ki mora soglašati z vsemi posegi na državnih cestah, in to je državna cesta. Urediti želimo oboje, tako križišče kot krožišče, in to smo vodili v skupni projektni dokumentaciji, na kar smo dobili pozitivno recenzijo, vloga za soglasje pa je trenutno na DRSI (intervju je bil posnet v petek, 20. oktobra, občina je soglasje dobila minuli torek, 24. oktobra; op. av.) Žal ni šlo prej, dejansko smo se zelo trudili, da bi bilo to še pred začetkom gradbenih del.

Na spodnjem delu Glavnega trga te dni ropotajo gradbeni stroji. Koliko časa še?

Gradbeni stroji bodo tu pravzaprav ves čas, torej do konca predvidene prenove. Glavnina del naj bi se po predvidevanjih končala nekje v aprilu, potem bi se prestavili na zgornji del in Rozmanovo. A hrup, ki ga trenutno slišiva pred rotovžem, so arheološke raziskave. Kmalu pa sem pride skorajda strašljiv stroj, a takšen povzroča vendarle manj vibracij in škode na objektih ob gradbišču kot pa klasična izkopavanja v živo skalo.

Prav to so omenjali nekateri lastniki objektov. Kako jim lahko zagotovite, da se ne bodo te hiše ob kolektorju kar podrle?

Te lepe hiše bi v prvi vrsti morale biti že pred časom ustrezno vzdrževane in sanirane. Vsak lastnik je seveda odgovoren za svojo nepremičnino, in če čaka, da se bodo začela neka javna dela, ki mu bodo (ob morebitnem povečanju poškodb) povrnila del vložka v sanacijo, ki bi se sicer že morala zgoditi, gre za špekulacijo… Po mojem mnenju to ni pravi pristop. Mi vemo, da bi morali lastniki vseh hiš, kjer so bili predvideni različni posegi v konstrukcijo, pridobiti gradbeno dovljenje, kar pa pomeni, da bi morale biti v celoti sanirane tudi v konstrukcijskem smislu. Tiste, ki tega niso bile deležne že zadnjih sto, dvesto let, so bolj ranljive, manj vzdrževane in v njih so že določene razpoke, ki jih lahko naša gradbena dela morda še povečajo. Z izvajalci se seveda trudimo, da do poškodb ne bi prišlo, vsi se zavedamo, da določene hiše sploh nimajo temeljev in so postavljene direktno v skalo, v katero se bo vrtalo oz. posegalo. To so nevarne situacije, a bomo temu prilagajali projekt, način dela in pri tem tudi poostrili nadzor. Na terenu je bil izveden tudi monitoring vseh stavb ob gradbišču, s katerim so bile še pred začetkom del zabeležene vse dosedanje razpoke, odkrite pa so bile tudi vse potencialne nevarnosti in konstrukcijsko manj stabilne stavbe. S poročilom monitoringa bomo vedeli, kako naprej, kje je denimo nevarnost, da kakšen kos ometa pade na javno površino, da bo izvajalec predčasno pripravil posebne zaščitne odre, saj moramo v prvi vrsti paziti na ljudi, v drugi vrsti pa ščitimo tudi premoženje na Glavnem trgu. Vsekakor vemo, da gradbena dela niso nekaj nežnega, a imamo izvajalca, ki ima izkušnje, tako da računamo, da do večjih težav ne bo prišlo.

Nenehno ste odkrito govorili tudi o neznankah, na katere nimate vpliva, denimo vreme ali arheologija. Vendarle je okvirna časovnica določena in dokončanje do septembra prihodnje leto. Komurkoli to omenim, mi zatrdi, da gre za misijo nemogoče.

Da je nemogoče, lahko reče le izvajalec.

M. M.

Pa je?

Ne, ni. Izvajalec za zdaj stoji na rokih in tudi arheologija, ne glede na to, kaj je bilo v zadnjem času odkrito, se drži rokov, se pravi, da imamo zagotovila, da se dela ne bodo zamikala. Res je, da še ne vemo, kaj bodo pokazala izkopavanja na zgornjem delu, in neznanka je tudi vreme, a dela imamo planirana tako, da nas zima preveč ne bi smela omejiti. Je pa neka navezava na zamik prenove na vaše prejšnje vprašanje. Se pravi – če se pri izvedbi zgodi neka zelo neprijetna situacija na objektih ob gradbišču ali se zgodi nekakšna tožba, kakršen koli strah, ukrep s strani neposredno prizadetih ali ogroženih, seveda to lahko postopke izvajanja del ustavi, ker potem dobimo inšpekcijo, pravne zaplete itn. Prav zato se še posebej trudimo, da do teh stvari ne bi prišlo.

Ves čas ste nekako v prvih bojnih linijah, če se lahko tako izrazim, do poslovnih subjektov, do lastnikov… S kom je bilo težje?

… in do projektantov, izvajalcev … (smeh) S stanovalci kot celoto, torej KS Center, kar dobro in zgledno sodelujemo, so razumevajoči in smo v kontaktih. So pa seveda posamezniki, ki so bolj zaskrbljeni, mogoče bolj odvisni od teh nepremičnin, jih mogoče oddajajo. Tako da mogoče je bilo na prvo žogo s stanovalci manj konfliktnih in napetih situacij kot s poslovnimi subjekti, za katere vemo, da so na tako neurejenem trgu, kot je bil zdaj, že težko preživeli. Ves čas jim zagotavljam, da bo potem bolje. Jih pa razumem, da je lahko pol leta ali leto izpada dohodka za njih »smrt«. To je vsekakor drugače kot npr. v Ljubljani, kjer polletni izpad dohodka za nekoga ne pomeni konca. Tam je vendarle bistveno večja kupna moč prebivalstva in veliko več je turistov. V Ljubljani so denimo že problemi, da ruski gost ne more zapraviti denarja, ki ga je namenil za to. Ljubljana zato takšne prestižne goste že izgublja. Se pravi, da ponudba ni na dovolj visoki ravni. Poznam obe mesti, živim tu in tam, ampak vendarle se mi zdi, da je bil tu strah nekoliko prevelik.

Zadnje vprašanje. Glavni strah je vsekakor, da bi se prenova zavlekla v nedogled, sploh če bi se kaj zapletlo pri pričakovanem sofinanciranju. Je pa tu še strah, da bomo dobili čudovit trg, a tu ne bo ne kolesarjev, ne pešcev, ne ponudbe …

Zdaj govoriva o vsebini. Tega, da bi trg zamrl, se sploh ne bojim. Vsebinsko se je že veliko delalo pred začetkom del, od športnih dogodkov, do Noči nakupov, raznoraznih festivalov.

To drži, vrsta prireditev se je skoncentrirala na trgu, a sedaj bo vsaj enoletni premor.

Enoletni premor bo zato, da jih bomo lahko kasneje še bolj uveljavljali na tem prostoru. Enoletna prekinitev ne bi smela pomeniti konca za določene dogodke, sploh ne tiste, ki privabijo tudi obiskovalce zunaj občine. Usmerjeni bomo, pa naj se ne sliši demagoško, tu mislim na kolege, ki se ukvarjajo z vsebino in promocijo, v to, da bi pripeljali tudi ljudi zunaj mesta. Močno verjamem, da bo sproščena peščeva površina zgenerirala še več dogodkov. Določene prireditve so živele drugje, ker je bila organizacija na trgu prezahtevna in stroški previsoki. S projektom bomo uredili tudi to, da bo za vse vrste prireditev izvedba veliko lažja. Čaka nas še veliko dela na promociji, na turizmu, na zgodbah, ki bodo vabile, del teh je tudi ta arheologija, ki jo sedaj mogoče kdo vidi kot »coklo«, pa jo bomo skušali prav tako, kot zanimivo vsebino, ponuditi obiskovalcem.

Intervju je objavljen v aktualni, 44. številki Dolenjskega lista.