· Kultura

V 91. letu starosti se je poslovila pisateljica in prevajalka Karolina Kolmanič. Je avtorica skoraj tridesetih knjig proze, romanov, povesti in kratke proze ter zbirke dramskih besedil za vse generacije, v katerih je tankočutno popisala zgodbe, ki jih je črpala tudi iz lastnih izkušenj in sodobnega časa. Bila je dolgoletna mentorica Bralne značke, na njeno pobudo so leta 1987 začeli knjige za bralno značko prebirati tudi učenci v Porabju, poučevala pa je tudi na osnovnih šolah v Kuzmi, Gederovcih in na v Murski Soboti.

· Kultura

Zborovodje se pri svojem delu pogosto srečujejo s potrebo po aranžiranju skladb. Ustvariti priredbo, ki bo po meri časa, kraja in vokalnih spretnosti vokalne skupine in bo naposled prepričala občinstvo, so le detajli, ki jih bo zainteresirani publiki ponudil dirigent, skladatelj, zborovodja in pedagog Iztok Kocen.

· Kultura

V dvajsetih letih je Bralna značka za odrasle (BZO) pustila neizbrisljiv pečat, k branju kakovostnih knjig povabila številne bralce, iz leta v leto več. Tako je knjiga ne glede na vse ostala tista sopotnica sodobnega človeka, ki ga zna usmeriti v vsakem trenutku njegovega življenja in poti. Njena potovanja v najrazličnejše svetove so neizmerljiva in neprecenljiva. Letos je k branju vabil seznam 25 knjižnih naslovov, 25 avtorjev, sestavljen po abecednem vrstnem redu. Dodana pa je bila knjiga Kurent Liljane Klemenčič in Stojana Kerbler, letošnjega Prešernovega nagrajenca. Tako je bilo vseh avtorjev v bistvu 26, vpisanih pa je 25, kot ima črk slovenska abeceda.

· Kultura

Kot zadnjo v letošnji galerijski sezoni so v Miheličevi galeriji postavili razstavo teh vidnih slovenskih umetnic Metke Kavčič, Anke Krašna in Saše Bezjak z naslovom M + A + S sezuje tudi vas! Njihove umetniške stvaritve: sliki, kipi, risbe, vezenine so trenutno na ogled v e-katalogu, saj so galerije in razstavišča v tem času zaprta zaradi epidemije. Na ogled bodo do 31. januarja leta 2021. V PMPO upajo, da si jih bo mogoče že kmalu ogledati tudi v živo.

Televizijska oddaja, v kateri na nacionalni televiziji predstavljajo slovenska mesta, danes vstopa v četrto sezono, Svoje zgodbe bodo predstavila štiri mesta, prvič tudi zamejsko.

· Kultura

V Gledališču Celje so minuli konec tedna praznovali častitljiv jubilej, 70-letnico profesionalnega delovanja. Gledališče je bilo ustanovljeno 6. decembra 1950, ko je Mestni ljudski odbor (MLO) Celje izdal odločbo o ustanovitvi mestnega gledališča. Prva premiera poklicnega ansambla je bila 17. marca 1951, in sicer uprizoritev Mire Puc - Mihelič Operacija v režiji Toneta Zorka.

· Kultura

Slovenija se pripravlja na največji glasbeni festival v zgodovini.

· Kultura

  Pokrajinski muzej Celje (PMC) z novimi interaktivnimi vsebinami – igrami, kvizom, glasbeno steno – dopolnjuje razstavo Ipavci, skladatelji in zdravniki v Šentjurju. Z Občino Šentjur, s tamkajšnjo knjižnico in partnerji iz medijskega sveta bo klasični razstavi v Ipavčevi hiši skušal svež veter v jadra vdihniti do začetka februarja prihodnje leto. Takrat bo minilo sto let od smrti dr. Josipa Ipavca.  

· Kultura

Decembra lani je po mestu zavel glas Celjank, ki s svojim delovanjem pomembno prispevajo k ohranitvi duše mesta. Spregovorile so na pobudo in povabilo Andreje Cepuš. Takrat so obljubile, da bodo svojemu mestu podarile nekaj, kar bo darilo vsem občanom. Odločile so se, da bodo zasadile tri divje češnje. Čeprav naj bi te svoj prostor na nabrežju Savinje dobile že aprila ob občinskem prazniku, takrat to zaradi epidemioloških razmer ni bilo mogoče. Stanje na zdravstvenem področju ni danes nič bolj rožnato, a ravno zato je zdaj pravi čas za sajenje, ne le divjih češenj, tudi navdiha in upanja.  

Eno najvidnejših slovenskih gledališč praznuje rojstni dan. Začelo je je z eno ugralko. Danes je med njihovimi nekdanjimi igralci kar šest prejemnikov Borštnikovega prstana.

· Kultura

December je poseben mesec v letu, ko v našem vsakdanu zavlada drugačen utrip, bolj sproščen, ko se posvetimo zimskim športom in rekreaciji, če je le narava naklonjena. To je mesec, poln želja in pričakovanj, ki se stopnjujejo z bližanjem konca leta. Tako je bilo vedno, tudi v šestdesetih, sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja, čemur smo namenili tokratni zapis v naši že nekaj mesecev stalni rubriki ob letošnjem jubileju Novega tednika.

· Kultura

Dobre štiri metre visok kip je zasnoval akademski kipar Marjan Drev, v bron pa ga je ulil madžarski livar Janos Meszlenyi v Budimpešti.

Generacije ljudi so odraščale in prepevale zimzelene pesmi koroškega kantavtorja Marijana Smodeta. Na mnogih zabavah ljudje ob brenkanju kitare pojejo Mrtvo reko in Jožico. Le redki pa vedo, da je Marijan, ki se je zadnja leta malce umaknil iz medijskega sveta, nedavno praznoval 60. rojstni dan. Umaknil se je v naravo, obdan z najbližjimi in živalmi pa še vedno ustvarja. Zdaj se posveča domovinskim pesmim.

· Kultura

  Vokalna skupina 7 de'ci, ki deluje pod okriljem Kulturnega društva A vista, ter zakonca Tom in Edith Costo so letošnji prejemniki nagrad, ki jih na Ta veseli dan kulture, obletnico rojstva Franceta Prešerna, podeljuje Zveza kulturnih društev (ZKD) Šentjur. Prejemniki priznanj so se na posebej inovativen način soočili z okrnjenimi možnostmi delovanja v kulturi. Zaradi njih je kultura našla svojo pot do ljudi na neustaljene načine, je ZKD Šentjur zapisala v obrazložitvi priznanj.