· Kultura

Potomka Stare trte je letos ob Starotrški hiši na Ptujski Gori bogato obrodila. Grozdje je bilo že na pogled videti zdravo in lepo. Tako se je izkazalo tudi na dan trgatve, ki je že tradicionalno potekala v organizaciji Turističnega in Društva žena Tisa Ptujska Gora ter Društva vinogradnikov in sadjarjev Majšperk.

· Kultura

Spomladi je ustvarjalno društvo Art klub 7 izvedlo mednarodno likovno kolonijo, ki je potekala v spomin akademiku dr. Antonu Trstenjaku. Prizorišče dvodnevne kolonije je bilo v akademikovi rojstni vasi Rodmošci. Sodelovalo je prek 30 umetnikov, članov in predstavnikov treh likovnih društev (Ustvarjalno društvo Art klub 7, Likovno društvo Gornja Radgona in Likovno društvo Sv. Jurij ob Ščavnici) ter gosti iz sosednje Avstrije. Kolonija, ki je potekala pod strokovnim mentorstvom akademske slikarke Aleksandre Fekonja, je bila tudi medgeneracijsko naravnana, saj so sodelovali tako otroci kot starostniki. Razstavo del so v poročni dvorani gradu Negova odprli v petek. Na ogled bo do konca oktobra. Fotografije Marina Vrbnjak.

Si predstavljate Vlada Kreslina brez klobuka? Verjetno težko. Že dobra tri desetletja je namreč to pokrivalo njegov zaščitni znak. Da ne bi bil dolgočasen, jih ima doma celo zbirko, tako da jih lahko po želji menjuje in ni nikoli v zagati, da ne bi imel primernega za na oder oziroma v javnost. Kajti danes je Vlado brez pokrivala samo doma, celo na plaži ga ne boste videli odkritega, le da tam klobuk zamenja za slamnik …

· Kultura

Ravnateljica Celjske Mohorjeve družbe dr. Tanja Ozvatič o 170 letih neprekinjenega delovanja založbe Slovenski jezik in slovenska knjiga nista nekaj samoumevnega, zanju so si morali naši predniki močno prizadevati. Mohorjeva družba, katere naslednica je Celjska Mohorjeva družba, je že pred 170 leti ocenila, da lahko slovenski jezik širi oziroma ohrani le, če širokim ljudskim množicam ponudi knjige. Mohorjeva družba je bila leta 1851 ustanovljena kot knjižno društvo in kot najstarejša knjižna ustanova je navadila Slovence brati. Družba je širila narodno zavest in obzorje.  

· Kultura

Konec avgusta letos se je v Pragi odvijal veliki slovenski kulturni festival pod imenom Slovenija v Pragi. Slovenske barve, slovensko umetnost, tradicijo, navade in običaje so predstavljale različne vokalne, folklorne in instrumentalne skupine iz Slovenije.

· Kultura

Na Otoku ljubezni v Ižakovcih so sinoči organizirali literarno-glasbeni dogodek z naslovom Pisatelji in reke: na valovih besed in glasbe – Mura.

· Kultura

V Splošni knjižnici Slovenske Konjice je na ogled interaktivna razstava, na kateri sta podrobneje predstavljena življenje in literarno delo konjiške meščanske družine Rudolf. Ugledna meščanska družina s šestimi otroki (oče Ivan, mama Josipina in otroci Ivo, Vladimir, Dušan, Janko, Vida in Branko) je v Slovenskih Konjicah živela konec 19. in v začetku 20. stoletja. Vsi njeni člani so bili visoko izobraženi in narodno zavedni. Največji pečat so pustili v literarnem ustvarjanju.

Infodrom je edina informativna oddaja za mlade pri nas. Z novicami, prilagojenimi prav otrokom, so mladi gledalci vsak teden na tekočem z dogajanjem doma in po svetu, spoznajo kakšnega zanimivega vrstnika ali se jim končno razjasni kak zapleten pojem. Oddaja letos praznuje že deseto obletnico, ob tem pa vam malce podrobneje predstavljamo njene voditelje, Klaro Evo Kukovičič, Katjo Špoljar in Maksa Dakskoblerja.

· Kultura

Na Slovenski ulici v središču Murske Sobote je v petek potekalo tradicionalno Trezino senje. Med Diano in Zvezdo so postavljene stojnice, na katerih številni lokalni ponudniki nudijo vse od suhe robe, sadik sadnega drevja, oblačil do mesnin, sladkih dobrot in drugih ročnih izdelkov. Na sejmu smo bili prisotni tudi mi, na Vestnikovi stojnici ste lahko zavrteli kolo sreče in osvojili katero od simpatičnih nagrad. Bogata je bila tudi gostinska ponudba. Na sejmu sta nastopili še Prekmurska godba Bakovci in skupina Trifrtalenadesejt. Utrinke s sejma je ujela Marina Vrbnjak.

· Kultura

Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija je v Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota organizirala prvi letošnji Vanekov večer, na katerem so gostili akademika Igorja Emrija, pomurskega rojaka, ki je rodno Prekmurje pred pol stoletja zaradi študija zamenjal za Ljubljano, kjer je nadaljeval svojo bogato kariero. Po dokončani Gimnaziji Murska Sobota je Emri začel s študijem strojništva na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani, kjer je tudi diplomiral, leta 1981 pa tam opravil še doktorat in se kasneje tam še zaposlil kot redni profesor. Čeprav je Emri že upokojen, ostaja še vedno aktiven v znanstveni in akademski sferi. Nedavno je namreč prevzel predsedovanje svetu za razvoj Slovenske akademije znanosti in umetnosti, tam je tudi član predsedstva. O tem, kaj ga je motiviralo, da je v svoji karieri dosegel toliko in o tem, kaj mu pomeni Pomurje ter kako nanj gleda, je tekla beseda tudi na Vanekovem večeru, ki ga je vodil Marjan Šiftar, podpredsednik Ustanove dr. Šiftarjeva fundacija. Več o vsebini dogodka ter o gostu večera pa v prihodnji številki Vestnika. Fotografije Damjana Nemeš.