S sodbo Višjega sodišča v Ljubljani je sodba prvostopenjskega sodišča v Krškem postala pravnomočna. Višje sodišče je v celoti sledilo že izrečeni sodbi: Jernej Jahn iz Radeč, ki naj bi sicer živel v Leskovcu pri Krškem, je tako pravnomočno obsojen na 5 let in pol zapora, brata Šabanovič iz Ljubljane, 31-letni Admir in leto dni starejši Mirza, vsak na šest let in pol zapora, 25-letni Jože Nemanič iz Metlike na 20 mesecev zapora, 37-letni Uroš Kališnik z Raven na Koroškem na leto in osem mesecev zapora, 39-letni Simon Blodnik iz Raven na Koroškem pa na 14 mesecev zapora.

Pogojne kazni so dobili Jurij Osenjak iz Slovenj Gradca (eno leto pogojno na tri leta), Željko Pešut iz Kranjske Gore (15 mesecev zapora pogojno na 4 leta), 31-letni Miran Kavečič iz Brežic (eno leto pogojno na 5 let), 24-letni Tilen Matakovič iz Črnomlja pa na 15 mesecev zapora pogojno na 3 leta).

Akcijo so kriminalisti po polletnem spremljanju zaključili junija 2009 z odmevno racijo v črnuškem lokalu Izba, ki je spominjala na kak bolj akcijski holivudski film: v lokal je namreč vdrlo več deset specialcev in policistov, vklenili so nekaj gostov, jim čez glave poveznili kapuce in jih zvlekli na plano.

A to prijetje ni bila edino: že dva dni prej so zaključili manj odmevno akcijo, ki so jo zaključili na klasičen način: s hišnimi preiskavami, zaslišanji in priporom štirih osumljenih. Večina osumljencev je bila starih znancev policije.

Brata Šabanovič sta se tako v preiskavi kot na glavni obravnavi zagovarjala z molkom, Jahn pa je bil vsaj v preiskavi bolj zgovoren. »Drogo sem užival, nisem je pa preprodajal naprej. Brata Šabanovič sem poznal, a vmes ni bilo droge, z SMS-ji smo se le dogovarjali, kje se dobimo. Zase sem kupoval po dva do pet gramov droge naenkrat, saj sem porabil na dan do dva grama.«

Za silo zgovoren je bil v Jure Osenjak: »Sedaj se že osem mesecev čist, prej pa sem bil na metadonu. Ko sem užival heroin, sem kupoval po 2, 3 največ 5 gramov naenkrat, pa ne za prodajo, pač pa zase, da nisem šel po vsak gram posebej v Ljubljano. Obtožnica mi očita nakup 16. aprila v Ljubljani, a takrat sploh nisem bil tam, za 10. april pa piše, da sem jaz vozil avto, kar ni res.«

Očitno pa je bila sporna preiskava avtomobila in potnikov. »Ko smo se vračali iz Sneberij, smo videli, da nam sledi avto, bili so policisti v civilu. Očitno so vedeli, da imamo pri sebi drogo, vendar je tudi po eni uri niso našli, niti s psom ne. Zato so nam težili, težili in težili ter rekli, da jim moramo drogo izročiti, sicer bodo odpeljali avto in ga povsem razstavili. Tega smo se zbali, saj je bil avto od prijateljice. Simon Blodnik jim je tako dal 10 gramov heroina, ki ga je imel pri sebi.« Po mnenju odvetnika Marka Bošnjaka so bili ti dokazi pridobljeni s kršitvijo temeljnih človekovih pravic in svoboščin, ki so zapisane že v Ustavi RS, čemur pa sodišče ni sledilo.

Sodba je tako postala pravnomočna, obtožencem pa ostajajo na voljo le izredna pravna sredstva.