Vodna kuga duši Kolpo; krivi akvaristi?
Že v preteklih letih se je Javni zavod Krajinski park Kolpa lotil aktivnosti za odstranjevanje invazivnih vrst na območju parka in spodbujal tudi vse druge akterje v belokranjskem prostoru k podobnim aktivnostim. Največ energije je bilo vložene v odstranjevanje pelinolistne ambrozije, ki jo imenujemo tudi žvrklja (Ambrosia artemisiifolia). Velik problem pa predstavljajo v našem okolju tudi številne druge invazivne tujerodne vrste, ki za večino niso toliko moteče, ker (še) ne povzročajo zdravstvenih problemov kot zelo alergena ambrozija; izpodrivajo pa druge avtohtone vrste.
Vodna kuga ali račja zel (Elodea canadensis) - huda nadloga v naših vodotokih je že dolga leta tudi vodna kuga ali račja zel, v Beli krajini pa jo velikokrat imenujemo tudi »vodna kreša«, mogoče še kako drugače.
Vodna kuga Elodea canadensis je trajnica z dolgimi razvejanimi stebli, s katerimi tvori goste sestoje. Spada med tujerodne rastlinske vrste. Liste ima nameščene v vretencih in ti so podolgaste oblike. Cvetove ima drobne ter bledo-rožnate barve. Plod je glavica. Vodna kuga se širi z vegetativnim razmnoževanjem, saj se tudi kratki koščki poganjkov uspešno zakoreninijo in nadaljujejo rast. Torej vsakršno sekanje, trganje, ki ne pomeni tudi njeno odstranjevanje in uničenje na kopnem lahko povzroči novo nasajanje. Ugotovili so tudi, da skoraj popolnoma izsušene rastline uspešno nadaljujejo rast, ko jih vrnemo v vodno okolje. Tipično za uspešne invazivne rastline. Pri nas cveti le v zelo vročih poletjih. Raste potopljena v vodi, lahko tudi na globini več metrov. Pojavlja se v stoječih in tekočih celinskih vodah. Ponekod, predvsem v nekaterih akumulacijskih jezerih, tvori zelo obsežne in goste sestoje. Najugodnejše rastne razmere ima v srednje bogatih vodah s pH med 6 do 7,5, posebno dobro uspeva v ne premočnem vodnem toku – zato jo najdemo pred jezovi, posebno obnovljenimi, ki nimajo pretoka v telesu jezu, pač pa le preliv. Rastlina uspešno prezimi tudi pod ledom. Zadnjo zimo je bila Kolpa skoraj vsa poledenela, na večih mestih je bil led tako debel, da smo po njem hodili, a račje zeli to ni niti najmanj prizadelo!
V 19. stoletju je bila rastlina iz Severne Amerike prenesena v Evropo. Vodno kugo so v naravo – podobno kot druge živalske in rastlinske vrste najverjetneje prenesli akvaristi, saj je sestavni del ureditve v akvarijih. Uspešno vegetativno razmnoževanje je pripomoglo k njeni razširjenosti. Mogoče je v akvarijih zelo dobrodošla, a v našem naravnem okolju je huda nadloga. Njena prisotnost v naših vodnih habitatih močno vpliva na biotsko raznovrstnost. Zaradi tvorjenja gostih sestojev in zaraščanja vodnih teles je neposredna konkurenca avtohtonim makrofitom. V primeru močnega zaraščanja vpliva na zmanjšanje vodnega pretoka, zamaši vodne kanale na rečnih jezovih, lahko tudi ob hidroelektrarnah in tako povzroči škodi tudi pri drugih primerih gospodarske rabe vode. Veliko škodo povzroča tudi pri izvajanju vodnih športov in pri ribolovu.
Problem ostaja – in se še veča, saj celo pri današnjem pretoku podatkov – VODNA KUGA ali RAČJA ZEL je v Sloveniji deklarirana kot invazivna vrsta rastline, - je še vedno naprodaj v zooloških trgovinah. Vrsto je iz okolja zelo težko odstraniti, saj je to zaradi njene odlične regenerativne sposobnosti nemogoče. Njeno pogostost lahko zmanjšujemo z mehanskim čiščenjem. Možen način preprečevanja njene razširjenosti je tudi postavitev mrež na iztočnih mestih vodnih teles, da se njeni deli ne prenašajo naprej po toku. Vodna kuga potrebuje svetlobo, zato je eden izmed načinov zaviranja njene rasti zasenčevanje vodnih površin. To lahko dosežemo s prekrivanjem vodne površine ali pa z zasaditvijo drevesnih vrst ob vodnih površinah. Prav tako je možno njeno rast zavirati z vnosom drugih organizmov ali kemičnih sredstev, ki vplivajo na njeno slabšo rast, vendar je na takšen način veliko tveganje za dodatno škodo.
Ena od svetlih točk pri boju s tovrstnimi težavami pa je tudi prostovoljstvo. Ekipa natakaric iz bifeja Stari pod, posebno še Tina in Kristina in adlešiška mladina pa se je lotila fizičnega odstranjevanja vodne kuge. V nekaj dneh potapljanja in puljenja rastlin iz njihovega rastišča v Kolpi na naravnem kopališču pri Tržoku je nastal ogromen kompostni kup, ki bo to invazivno vrsto vsaj nekoliko omejil.
Kanadska zlata rozga (Solidago canadensis sp.) - druga, zelo neprijetna in trdovratna rastilna v našem okolju pa je zlata rozga. Opuščeni travniki in steljniki v našem okolju so je že polni – največja kolonija te vrste je v okolici Pribincev in Bednja. Ker je trajnica, je njeno uničevanje toliko težje. Tudi rozga izvira iz Severne Amerike, od koder je v Evropo prišla konec 17. Stoletja, v Sloveniji pa smo jo opazili sredi 19. Stoletja. Je zelnata trajnica z olistanim steblom in bujnim rumenim socvetjem na vrhu stebla. Cveti v avgustu in septembru. Najti jo je tudi ob cestah in bregovih Kolpe (v manjši meri), žal jo vidimo tudi na vrtovih, saj jo neuki vrtnarji, kot včasih ambrozijo gojijo zaradi živo rumenih cvetov. Širi se s pomočjo semen na zelo velike razdalje, pa tudi s pozemnimi poganjki ob prenosu zemlje.
Pridružite se nam in skupaj vsaj omejimo invazivne vrste, če jih že izkoreniniti ne moremo!
