osebni arhiv

V njej je prostora za šest ljudi. Kot pove gospodar Jani Stepan, so zelo zadovoljni, zato bodo s to dodatno dejavnostjo, pri kateri sodeluje vsa družina, vztrajali.

»Bajnega zaslužka ni, nekaj pa je že, in predvsem zidanica ne sameva. V njej ponujamo gostom drugačno izkušnjo turizma, ki jo cenijo. Vzpostavimo lep odnos in stike gojimo, mnogi gosti se vračajo,« pove sogovornik in doda, da tako velja tudi za njihovo prvo stranko, nizozemsko družino. Največ gostov je nasploh tujcev, večina iz držav Beneluxa.

Drugačen tip gostov

»To so drugačen tip gostov. So bolj izobraženi in bolj premožni. Cenijo mir, naravo. Nekateri se tu nastanijo in nato spoznavajo vse konce Slovenije, spet drugi pridejo bolj raziskovat Belo krajino in njene lepote,« pravi Stepan. Vsakomur pokažejo črnega močerila, črno človeško ribico, ki je posebnost in živi le pri njih, nahaja pa se čisto zraven Stepanove zidanice.

Med gosti je dosti tudi izseljencev iz Amerike in Kanade, babice npr. pripeljejo svojim vnukom pokazat korenine, pa turistov kočevarskih korenin itd., pripoveduje Jani Stepan.

Radi tudi pomagajo

Poudari, da vsakogar prijazno sprejmejo, mu pripravijo dobrodošlico z domačim narezkom ter degustacijo vin. Obdelujejo 320 trt, a se gredo bolj butično pridelavo, kar je za mnoge to še bolj zanimivo.

Nemalo gostov želi sodelovati pri delu v vinogradu, »pomagali so mi že prati sode, za pomoč v trgatvi pa za rezervacije kličejo že veliko pred jesenjo. Mi res nimamo nobenih slabih izkušenj z gosti, še nikoli ni bilo nobene škode, skratka res smo zadovoljni in tudi sami uživamo in se bogatimo s stiki z ljudmi iz vseh koncev sveta,« pove Stepan.