Milan Glavonjić

Eden od tistih, ki poosebljajo globoko zasidrano vrednoto belokranjskega gasilstva, je tudi poveljnik Gasilske zveze Metlika, 53-letni Srečko Hrastar, preudaren, a odločen vodja, ki vsak izziv še vedno sprejme z enako mero zavzetosti kot ob prvem alarmu. Z umirjenostjo, strokovnostjo in čutom za ljudi si je pridobil spoštovanje med gasilci in v širši skupnosti.

Srečko, sicer zaposlen v podjetju Cat Logistic Novo mesto, zase pravi, da je rojen gasilec, in to ne zgolj v prenesenem pomenu. Na svet je namreč privekal v hišniškem stanovanju Gasilskega doma Metlika, v katerem je takrat prebivala njegova družina. Šele kasneje so se preselili v lastno hišo, ki jo je zgradil njegov oče, tudi sam predan gasilec.

»Očetova uniforma, njegova odločnost in ponos, ki je žarel iz njega, pa tudi prvi zvok sirene in pogled na vozila, ki so z rjovečimi motorji drvela iz garaže na intervencijo – vse to me je prevzelo že kot kratkohlačnika,« se s toplino spominja Hrastar. Sam pri sebi je rekel: »Ko bom velik, bom tudi jaz gasilec,« ne zavedajoč se, da je pravzaprav že takrat stopil v vrste najstarejšega gasilskega društva v Sloveniji.

Zanj gasilstvo ni le zaščita pred ognjem – je način življenja, prežet s solidarnostjo in pripravljenostjo pomagati. Je poslanstvo, ki se prenaša iz roda v rod: od očeta, ki je bil prav tako poveljnik GZ Metlika, do brata in njega ter njunih družin. Vsi Hrastarji so torej gasilci.

Srečko ni zgolj poveljnik – je človek, ki več kot 40 let združuje generacije. Med mlajšimi gasilci vzbuja spoštovanje in zaupanje, saj jih zna poslušati, jim svetovati in jih voditi z zgledom. Starejši gasilski tovariši ga cenijo zaradi izkušenj, preudarnosti in neomajnega značaja. Vedno je v prvih vrstah – ne zato, ker bi iskal pozornost, temveč zato, ker se tja postavi, kadar je treba ukrepati, voditi in odgovorno sprejemati odločitve, ga pohvali gasilska tovarišija.

»Pri gasilstvu je že od nekdaj tako, danes pa še posebej, da je brez srca, duše in pripadnosti stanu vse zaman. Ni vse v opremi in tehniki. Seveda se nič ne da narediti brez odrekanj, izdatne podpore družine in znanja, ki je nenehno na preizkušnji,« so Srečkove izkušnje, ki jim nihče ne oporeka. V izobraževalni proces je vstopil že v rosnih letih in med drugim opravil vse tečaje – od operativnega gasilca do gasilskega častnika druge stopnje. Temu primerno je najprej postal namestnik poveljnika osrednje enote, nato poveljnik te enote, kar 13 let je bil namestnik poveljnika Gasilske zveze Metlika, zadnji dve leti pa je njen poveljnik. Ali kot mu ljubkovalno pravijo – mož za vse naloge.

Poleg povezovanja društev – 17 jih je vključenih v Gasilsko zvezo Metlika, ki je pred dnevi praznovala svojo 70-letnico – obsega opis njegovih nalog tudi skrb za izobraževanja, opremo in tehniko, zdravniške preglede, intervencije … pravzaprav vse, kar določajo »bukve« gasilske operative. »Čutim se počaščenega, da sem na čelu – ali prvi med enakimi – teh svojih 400 ‘vojščakov’, ki sestavljajo veliko moštvo operative gasilske zveze,« pravi.

Ponosen je na kader, ki ga je vzgajal kot inštruktor in predavatelj, ter na to, da so skupaj stali v izmenah na prvi črti v spopadu z dvema največjima elementarnima nesrečama v tem stoletju v Sloveniji: leta 2022 pri krotenju ognjenih zubljev na Krasu in leto pozneje ob katastrofalnih poplavah na Koroškem.

Na Krasu je veter raznašal ogenj, ki je uničeval zelene mozaike narave; prizadeto je bilo nenaseljeno gozdnato območje, gasilce pa sta izčrpavala ogenj in dim. »Tudi Koroška se je dotaknila vseh nas – ljudje so v hipu ob vdoru podivjanih rek in potokov ostali brez vsega, kar so gradili desetletja,« se z grenkobo spominja. To sta leti, ki bosta zagotovo postali del učne snovi za bodočo gasilsko operativo – tako kot tudi neznosna toča z vetrom in dežjem, ki je v letih 2018 in 2019 prizadela občino Črnomelj. »Naj se ne ponovi!« je največkrat izrečena misel, kadar gasilci, utrujeni, a vzhičeni, ker so opravili dobro delo, zlagajo opremo in zapuščajo prizorišča nesreč.

»Včasih smo bili gasilci samo gasilci. Danes pa delamo vse. Naj bo požar, prometna nesreča, zalita klet, pomoč pri oživljanju, vstop v neodklenjen prostor ali reševanje živali iz jame – ljudem po klicu na številko 112 mnogokrat prvi na pomoč priskočimo prav gasilci. Ko zaslišijo tuljenje naših siren, jim je v nesreči vsaj malo lažje pri srcu. So pa tudi žalostni trenutki, ko kljub vsem prizadevanjem ljudem preprosto ne moreš pomagati,« so izkušnje Srečka, ki jih skrbno prenaša na mlajše rodove. Ti že vedo, da je njihov mentor za svoje predano delo prejel številna priznanja, tudi vse tri gasilske plamenice, vsa tri občinska priznanja, leta 2017 bronasto priznanje Civilne zaščite, marca letos pa še srebrno.