Brioni navdušili Dolenjce in Belokranjce: Od rimskih ostankov do Tita
Člani območnih združenj slovenskih častnikov Bela krajina in Novo mesto so v soboto, 27. junija, obiskali Brione in Pulj.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Kljub zelo vročemu vremenu je bil za udeležence ekskurzije to zelo prijeten dan, ki se je začel z vožnjo z ladjo iz Fažane do otoka Veliki Brioni.
Osrednji del obiska Brionov je zajemala krožna vožnja z vlakcem po krajinskem parku Brioni. Mediteranska klima, veliko sonca in vročina ter veliko vlage v zraku omogoča bujno vegetacijo avtohtonih rastlin, kot so črnika, planika in mirta, ki jih dopolnjujejo razne vrste borov, sekvoj, evkaliptusa in smreke, ki niso karakteristične za Brionsko otočje. Med brionsko floro je najbolj znano staro drevo olive, ki je eno od najstarejših na Mediteranu. Drevo je staro 1600 let in še vedno rodi plode, iz katerih se pridobiva olivno olje.
Tu so tudi zgodovinski objekti, ostanki rimskega naselja iz 1. stoletja, cerkev sv. Germana, kjer so kopije nekaterih znamenitih fresk in glagolskih pisanih spomenikov. Vse to nakazuje, da se tudi na tako malem prostoru lahko vidi zelo raznolika zgodovina, ki sega tisočletja nazaj ali pa do obdobja, ki ga pomni tudi generacija, ki je bila na tej strokovni ekskurziji.
Na ogled je bila mediteranska pokrajina, ki je ohranjena v čim bolj naravnem sobivanju med ljudmi, rastlinjem in živalmi, ki živijo prosto na otoku. Populacija jelenov daje hrastom enkratno obliko, ki je posledica tega, da jeleni pojedo vse poganjke do višine, katero dosežejo. To oblikuje krošnje, kot da jih urejajo vrtnarji.
Ob prostoživečih živalih je na otoku tudi manjši safari park, kjer živijo nekatere živali, ki so bile sem pripeljane. Na ogled so različne živali, od slona, ki je bil darilo indijske predsednice vlade pred sedemdesetimi leti, do nojev, lam in zeber.
Te živali so ostanki veliko večjega nabora eksotičnih živali, ki so bile nekoč del živalskega vrta pred in po drugi svetovni vojni. Nekatere od teh, od levov do opic ter različnih ptic, so bile po naravni smrti nagačene in danes predstavljajo naravoslovno muzejsko zbirko.
Med vožnjo z vlakom nam je vodička pojasnila tudi zgodovino tega otočja, ki je bilo poseljeno od rimskih časov naprej. Da so takšni, kakršni so, je v veliki meri zaslužen avstrijski podjetnik Kupelwiser, ki je leta 1893 kupil otok. Iz zamočvirjene pokrajine, ki je nudila pogoje za nastanek malarije, je zgradil ekskluzivno letovišče s hoteli, kopališči, hipodromom, igrišči za golf in tenis. Uredili so se parki in lovišča za divje živali. Zgradili so okoli 80 km sprehajalnih poti. Iz Fažane pa so pod morjem napeljali vodovod. Pri načrtovanju ureditve je sodeloval tudi mikrobiolog Robert Koch. Na otokih sta tudi dve trdnjavi, ki jih je zgradila avstro-ogrska država.
Najbolj znan uporabnik tega otoka je bil nekdanji predsednik Jugoslavije Josip Broz Tito. Njemu je posvečena fotografska razstava, ki prikazuje njegovo življenje na otoku, od prvega prihoda 1947. leta, do zadnjega odhoda leta 1979. Hkrati pa je na ogled tudi velika zbirka fotografij svetovnih državnikov, ki so obiskali Brione, ter predstavljen pomen tega kraja, kjer je bila leta 1956 podpisan Brionska deklaracija, ki je pripeljala do ustanovitve gibanja neuvrščenih. To je del zgodovine nekoč naše skupne države. Del teh objektov, kot je nekdanja Titova vila in objekti na otoku Vanga, pa še danes koristijo za potrebe hrvaške države in so zaprti za javnost.
Za Slovenijo ima ta otok tudi poseben pomen. Tu je bila, 7. julija 1991, podpisana Brionska deklaracija med Slovenijo in SFRJ pod političnim pokroviteljstvom Evropske unije, s katerim so bile ustavljene sovražnosti na ozemlju Slovenije, ki je za dobo treh mesecev zamrznila osamosvojitvene aktivnosti. In danes smo že 35 let od tega dogodka samostojni in ponosni na takratna dogajanja.
Po kosilu v Fažani je sledil še kratek obisk Pulja, kjer si je večina ogledala tamkajšnje ostanke rimske arene. Sledil je le še povratek domov in dogovor za naslednjo ekskurzijo, ki bo avgusta, ko bodo člani obiskali Ptuj in Ormož, kjer se bodo seznanili s podrobnostmi spopada z JLA junija 1991.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
