Robert Balen

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Medtem ko tehnološki velikani napovedujejo revolucijo in se v javnosti širi strah pred množično izgubo delovnih mest zaradi umetne inteligence (UI), se dolenjski in posavski trg dela spopadata s povsem drugačnim, skoraj paradoksalnim izzivom. Gre za kronično pomanjkanje fizične delovne sile in posledično uvoz tujih delavcev, medtem ko v pisarnah umetna inteligenca deluje predvsem kot asistent.

Na območju Območne službe Novo mesto Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ) je bilo v prvi polovici letošnjega leta prijavljenih 4.647 prostih delovnih mest, največ v predelovalni industriji, izobraževanju, gradbeništvu, zdravstvu in socialnem varstvu. Podobna slika je tudi v Posavju. Območna služba Sevnica je v istem obdobju zabeležila 2.634 prostih delovnih mest, največ v zdravstvu, izobraževanju, gradbeništvu, proizvodnji, gostinstvu in trgovini.

· Ob prazniku dela

Dolenjsko gospodarstvo v dobri kondiciji, kdor želi delo, ga tudi dobi

Povpraševanje po kadru ne upada

Čeprav se veliko govori o tem, da bo umetna inteligenca nadomestila administrativna dela, tega na regionalnem trgu dela za zdaj še ni mogoče potrditi. V Območni službi Novo mesto poudarjajo, da ne zaznavajo izrazitega upada povpraševanja po posameznih poklicih, ki bi ga bilo mogoče neposredno povezati z uvajanjem umetne inteligence. Administrativnih del med najbolj iskanimi poklici sicer že nekaj časa ni, vendar vzrokov ni mogoče pripisati zgolj UI, saj nanje vplivajo tudi digitalizacija poslovanja, organizacija dela in demografske spremembe.

Enako ocenjuje tudi Območna služba Sevnica. Tam ugotavljajo, da se predvsem spreminjajo zahteve delodajalcev, ki od zaposlenih pričakujejo več digitalnega znanja in sposobnost uporabe novih orodij. Po oceni ZRSZ bo umetna inteligenca predvsem avtomatizirala rutinska administrativna opravila, medtem ko bo v poklicih, ki zahtevajo tehnično znanje, ročne spretnosti ali delo z ljudmi, ostala predvsem pomoč zaposlenim, in nikakor ne njihov nadomestek.

Tujcev bo še več

Velik del gospodarstva je še vedno odvisen od zaposlovanja tujcev. Na območju novomeške območne službe se je število izdanih soglasij za zaposlitev tujcev povečalo s 445 leta 2022 na 774 leta 2025, samo v prvi polovici letošnjega leta pa jih je bilo izdanih že 730. Največ jih je bilo izdanih delavcem v proizvodnji, voznikom težkih tovornjakov, gradbincem, kuhinjskim pomočnikom, čistilcem in drugim poklicem, v katerih je delo fizično zahtevno.

· Tukaj med nami

Tuji delavci na Dolenjskem: Zgodb za obrazi ne poznamo

Tudi v Posavju ostaja potreba po tuji delovni sili velika. Tam na leto izdajo od 1.400 do 1.700 delovnih dovoljenj oziroma soglasij, pri čemer ocenjujejo, da bo zaradi staranja prebivalstva ta potreba v prihodnje še večja. 

Na spremembe se prilagaja tudi ZRSZ. V programih neformalnega izobraževanja je bilo od leta 2024 do junija letos v digitalne programe vključenih več kot 5.500 brezposelnih, kar je približno tretjina vseh vključitev v programe usposabljanja.

Zavod izvaja tudi program ChatGPT za prihodnost dela, v katerega je bilo doslej vključenih 480 brezposelnih oseb, letos pa uvaja še program Umetna inteligenca v praksi: od ideje do projekta. Po njihovih besedah cilj ni spremljati modne trende, temveč brezposelnim omogočiti znanja, ki dejansko povečujejo zaposljivost.

· Družbe slabše, podjetniki bolje

Ajpes: Krško ostaja motor Posavja, dobički kopnijo, izgube močno narasle

Z isto ekipo opravijo več

Da umetna inteligenca predvsem spreminja način dela, potrjujejo tudi v novomeški digitalni agenciji Drom. Kot pojasnjujejo, umetna inteligenca pri njih ni nadomestek zaposlenih, ampak del delovnega procesa. Uporabljajo jo pri raziskovanju, pripravi vsebin, prevajanju, analizi podatkov in rutinskih opravilih, zato imajo zaposleni več časa za strategijo, ustvarjalnost in delo z naročniki.

»Nič manj nas ni kot prej, smo pa z isto ekipo sposobni pokriti bistveno več in ustvariti mnogo kompleksnejše rešitve,« poudarjajo v podjetju. Po njihovem mnenju se ni spremenilo toliko število potrebnih zaposlenih kot profil sodelavcev.

Danes najbolj cenijo ljudi, ki znajo umetno inteligenco uporabljati kot orodje, ob tem pa ohranjajo kritično presojo, razumejo kontekst in krepijo odnose z naročniki.

Tudi zaposleni umetne inteligence ne doživljajo kot grožnjo, temveč kot pomočnika, ki prevzema rutinska opravila in ustvarjalcem pušča več prostora za delo z višjo dodano vrednostjo, pravijo v podjetju.

»Dojemamo pa jo tudi z zdravo skepso. Ni najpomembnejše, kakšno je orodje; pomembno je, kdo je tisti, ki ga drži v rokah,« še dodajajo v Dromu.