Šutarjev zakon in šolstvo: Šola ne more vsega sama
Obisk romskih otrok pri pouku je boljši, a ravnateljici OŠ Bršljin in OŠ Šentjernej opozarjata na težave.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Obisk romskih otrok pri pouku je boljši, a ravnateljica novomeške Osnovne šole Bršljin Natalija Globevnik opozarja, da brez tesnejšega sodelovanja pristojnih ustanov dolgoročnih sprememb ne bo. Država je po njenem mnenju šolam naložila preveč odgovornosti, za pomoč družinam in reševanje težavnega vedenja otrok pa ni zagotovila dovolj učinkovitih rešitev.
»Na začetku se je čutilo, da prebivalci v lokalnem okolju veliko pričakujejo od Zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti in ga tudi jemljejo resno. Že od volitev naprej je zatišje. Nekatere spremembe so bile, a bodo kmalu zvodenele,« pravi ravnateljica Natalija Globevnik.
Osnovno šolo Bršljin v letošnjem šolskem letu obiskujejo 603 učenci, med njimi 74 romskih otrok. Na šoli so si za njihovo rednejše obiskovanje pouka prizadevali že pred sprejetjem Šutarjevega zakona. »Telefonsko in na terenu v romskem naselju preverjamo vzroke odsotnosti. V to vlagamo veliko energije in pri družinah, pri katerih nismo uspešni, podajamo prijave na Inšpektorat za šolstvo in redno obveščamo CSD. Kjer se je do zdaj denarna socialna pomoč izplačala v naravi, je bil to učinkovit ukrep,« pravi ravnateljica. Ugotavlja, da je obisk pouka boljši, poudarja pa, da brez sodelovanja CSD šola ne more biti uspešna.
Opomin težave ne odpravi
Pri izrekanju vzgojnih opominov zaradi neobiskovanja pouka so imeli več sestankov z ministrstvom, pristojnim za šolstvo, Inšpektoratom za šolstvo, da so dobili usmeritve, kako naj postopajo.
»Kar zadeva vzgojne opomine zaradi kršitev pravil šolskega reda, navzven deluje vse tako preprosto: neustrezno vedenje – posledica (opomin), toda vmes in po izreku opomina je prazen prostor. Tu menim, da država ni dala dovolj odgovornosti staršem, ampak jo je preložila na šolo.
Včasih slišim termin 'vzgojno nemočni' starši. Kdo so ti starši in kje so ustanove, ki jim lahko pomagajo? Programov za starše je premalo, prav tako vzvodov za njihovo obvezno vključitev. Npr., tretji vzgojni opomin ob težjih kršitvah pomeni le prelaganje dela na ravnatelja, ki išče drugo šolo, in prelaganje dela na šolo, ki učenca sprejme. Dovolj je en učenec, ki ima težave z vedenjem in nespodbudnim domačim okoljem, da zamaje občutek varnosti na šoli. V državi ne obravnavamo te težave.
Težimo, da učenec izpolni osnovnošolsko obveznost, toda nimamo sistemskih rešitev, če učenec z ustreznimi kognitivnimi sposobnostmi, a nesprejemljivim vedenjem sporoča, da v šoli ne želi biti. Alternativ neustreznemu in nespodbudnemu družinskemu okolju pa tudi ni veliko, zlasti v primeru romskih družin (ni dovolj rejniških družin, ni ustanov, v katerih bi romski otroci zdržali in bili deležni ustrezne vzgoje, postopki odvzema otrok so se spremenili, zavodi so polni).
Cilj ne sme biti samo izpolnjevanje osnovnošolske obveznosti, ampak iskanje rešitev, ki bodo učinkovite za otroka, družino, šolo in za širšo skupnost,« poudarja Natalija Globevnik.
OŠ Šentjernej: Manj neopravičenih ur, izzivi ostajajo
Se je leto dni po sprejemu t. i. Šutarjevega zakona kaj spremenilo na Osnovni šoli Šentjernej, ki jo obiskuje 843 otrok, med njimi 76 romskih, kar je devet odstotkov vseh učencev?
Ravnateljica mag. Tadeja Strmole pravi, da je stanje podobno kot v preteklih letih, čeprav opažajo nekaj sprememb. Najbolj opazno je doslednejše opravičevanje odsotnosti romskih otrok. Starši učitelje pogosto obvestijo že vnaprej, zato je manj neopravičenih ur, »a to še ne pomeni manjše odsotnosti od pouka«, poudarja Strmole.
Nekateri romski učenci pouk obiskujejo redneje, drugi ne. Večina jih dosega vsaj 70-odstotno prisotnost. Primerjava septembrskih podatkov kaže, da je povprečna prisotnost lani znašala 64,25 odstotka, letos pa 85,43 odstotka. Ravnateljica ob tem opozarja, da na povprečje vpliva nekaj učencev, ki jih pri pouku skoraj ni bilo, pa tudi drugi individualni dejavniki.
Na šoli opažajo tudi več zanimanja staršev za izobraževanje otrok na domu. Nekateri starši so postali odzivnejši, več sodelujejo in se sami obračajo na šolo, drugi pa se še vedno ne odzivajo na vabila in ne upoštevajo dogovorov. Vseh sprememb ni mogoče pripisati zgolj zakonu, izkušnje družin pa so različne.
Ob večjem številu neopravičenih odsotnosti šola še naprej predlaga uvedbo prekrškovnega postopka pristojnemu šolskemu inšpektoratu, o okoliščinah pa obvešča center za socialno delo.
Večji občutek varnosti?
Podpora pristojnih institucij je po besedah ravnateljice različna. V zahtevnejših primerih na šoli pogrešajo predvsem hitrejše odzive, več povratnih informacij in odločnejše ukrepanje. Težave zaznavajo tudi pri usklajevanju postopkov in določanju odgovornosti: kdo mora ukrepati, v kakšnem roku in kako preveriti učinkovitost ukrepov. Kadrovske podpore imajo trenutno dovolj.
»Za nas je ključno, da obvestilom šole sledi pravočasno in usklajeno ukrepanje pristojnih institucij, kadar težave presegajo naše pristojnosti. Šola sama vseh teh vprašanj ne more rešiti,« poudarja Strmole.
Tudi glede občutka varnosti učencev in učiteljev ni enoznačnega odgovora. Nekateri se počutijo varneje, pri drugih zaskrbljenost ostaja, na doživljanje varnosti pa vplivajo tudi osebne izkušnje.
Jasnejša pravila
Za dolgoročnejše spremembe bi potrebovali jasnejša pravila za preverjanje upravičenosti pogostih odsotnosti, tudi z zdravniškimi potrdili v ustrezno opredeljenih primerih, ob upoštevanju bolezni in drugih upravičenih okoliščin.
Pomembno je tudi zgodnje vključevanje romskih otrok v predšolsko vzgojo. »Zagovarjamo sistemsko ureditev obveznega vključevanja vsaj leto pred šolo za otroke, ki takšno pripravo potrebujejo, po enakih merilih za vse,« pravi ravnateljica. To bi otrokom pomagalo pri učenju slovenščine, razvijanju samostojnosti in socialnih spretnosti.
Ponavljajoči se klici, pogovori, obiski družin v naseljih in dokumentiranje vseh prizadevanj šolo močno obremenjujejo. Ob sumu zanemarjanja otrok zato pogrešajo predvsem pravočasno odzivanje pristojnih institucij in hitrejše postopke.
Po izkušnjah šole se je obiskovanje pouka najbolj izboljšalo takrat, ko so morali starši izrečeno globo dejansko plačati. »Podporo družinam morajo zato spremljati pravočasni in dosledni ukrepi, kadar starši brez upravičenih razlogov ne zagotavljajo otrokovega obiskovanja pouka,« meni Tadeja Strmole.
Odgovornost za redno obiskovanje pouka in uspešno vključevanje otrok tako ne more ostati samo na šoli.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
