Šutarjev zakon in socialni prejemki: Naročilnice imajo tudi pasti
Socialna pomoč pod drobnogledom: kdo plačuje ceno novih ukrepov?
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Šutarjev zakon je razširil možnosti izplačevanja socialnih prejemkov v naravi, vendar njegovo izvajanje prinaša tudi težave. Na Centru za socialno delo Posavje opozarjajo na zamudne postopke in omejeno uporabo naročilnic, predstavnik romske skupnosti Zvonko Golobič pa na socialne stiske, ki jih je po njegovem mnenju povzročilo poseganje v denarno socialno pomoč zaradi neplačanih glob.
Namesto nakazila na račun lahko upravičenec prejme naročilnico za nakup osnovnih življenjskih potrebščin, CSD pa lahko iz njegovih prejemkov neposredno poravna položnice. Tako imenovano funkcionalno obliko denarne socialne pomoči in otroškega dodatka so uporabljali že pred Šutarjevim zakonom, ta pa je razširil pogoje in okoliščine, v katerih jo lahko uporabijo.
Direktorica CSD Posavje Marina Novak Rabzelj pojasnjuje, da po sprejetju zakona opažajo nekoliko več takšnih izplačil. Zakon je nekatere ukrepe povezal tudi z izpolnjevanjem obveznosti upravičencev oziroma staršev, s tem pa se je povečal obseg dela na centrih.
Naročilnic ne sprejemajo povsod
Številne trgovine naročilnic ne sprejemajo, zato so upravičenci omejeni pri izbiri, kje bodo nakupovali. Postopki so zamudni tudi za zaposlene. »Pri posamezni družini je treba včasih izdati več naročilnic, plačati različne položnice, urediti račune in spremljati porabo sredstev. Takšni postopki zahtevajo precej časa, ki bi ga strokovni delavci sicer lahko namenili neposrednemu strokovnemu delu z uporabniki,« opozarja Novak Rabzelj.
Po njenem mnenju bi bilo treba poenostaviti postopke in sistemsko urediti sodelovanje s trgovci, da bi naročilnice sprejemali na več prodajnih mestih. Ob tem opozarja, da morajo biti upravičenci jasno seznanjeni z razlogi, zaradi katerih se spremeni način izplačevanja njihove pomoči.
Zvonko Golobič, predsednik Zveze za razvoj romske skupnosti, opozarja še na drugo težavo: po njegovih besedah nekateri trgovci zahtevajo, da upravičenci celotno vrednost naročilnice porabijo z enim nakupom.
»Ampak kako naj nekdo naenkrat kupi veliko živil, če nima doma elektrike?« se sprašuje. Spominja se primera, ko je družina zaradi enkratne porabe naročilnice napolnila nakupovalni voziček, nekdo pa ga je fotografiral in posnetek z zbadljivim komentarjem o socialnih prejemkih objavil na družbenem omrežju.
Golobič sicer podpira izplačevanje pomoči z naročilnicami, nasprotuje pa zahtevi po njihovi enkratni porabi. Tudi sam opaža, da je takšnih izplačil vse več.
Izvršbe na socialno pomoč zadržane
V romski skupnosti je veliko negotovosti povzročila tudi določba Šutarjevega zakona, ki je omogočila davčno izvršbo na denarno socialno pomoč posameznikov z najmanj tremi neplačanimi prekrškovnimi terjatvami v zadnjih dveh letih.
Finančna uprava je sklepe začela izdajati januarja, vendar je ustavno sodišče 2. aprila izvajanje določbe začasno zadržalo. Ocenilo je, da bi poseganje v sredstva za osnovno preživetje lahko imelo težko popravljive posledice. O ustavnosti ukrepa mora še dokončno odločiti. Finančna uprava je zato prenehala izdajati tovrstne sklepe in socialne pomoči na tej podlagi ne rubi več.
Golobič pravi, da so bile posledice za nekatere družine hude. »Bila je zima. Bile so hude človeške stiske. V okviru možnosti so si v skupnosti ljudje pomagali med seboj,« se spominja. Po njegovem mnenju socialnih prejemkov, namenjenih preživetju, ne bi smeli odvzemati zaradi neplačanih glob.
Pomoč, ne kaznovanje
Novak Rabzelj poudarja, da je za oceno dolgoročnih učinkov zakona še prezgodaj. Izplačevanje pomoči v funkcionalni obliki lahko prispeva k namenski porabi denarja, samo po sebi pa ne odpravi vzrokov za socialno stisko.
Opozarja tudi na varstvo otrok. Ti ne smejo nositi nesorazmernih posledic ravnanj odraslih, zato morajo biti njihove osnovne potrebe zagotovljene tudi ob strožjem nadzoru nad prejemki. Pomembna sta preventivno delo s starši, zlasti pri spodbujanju rednega obiskovanja pouka, ter sodelovanje ustanov na področjih izobraževanja, zaposlovanja in socialnega vključevanja.
»Temeljno poslanstvo centrov za socialno delo je pomoč posameznikom in družinam v socialni stiski, ne pa njihovo kaznovanje,« poudarja direktorica.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.