Socialna politika je neučinkovita, ''primanjkuje zdrave kmečke pameti''
LI Dolenjska je danes na domačiji Jordan predstavila nov program z naslovom Celovit program socialne in delovne aktivacije: od pasivne podpore k aktivni prihodnosti.
Kot je povedal vodja Ljudske iniciative (LI) Dolenjske Silvo Mesojedec, želijo z njim rešiti problem t. i. "izgubljene generacije" in neučinkovite socialne politike v Sloveniji.
»Program temelji na zdravi kmečki pameti, ki je v prestolnici očitno primanjkuje, in na naših praktičnih izkušnjah ter dobrih praksah iz tujine, ukrepi pa še daleč niso diskriminatorni, ampak ponujajo roko vsakomur, ki jo je pripravljen sprejeti, in hkrati zahtevajo odgovornost,« pravi Mesojedec.
Izgubljena generacija mladih
Glavni problemi so izgubljena generacija, ko mladi, stari od 12 do 14 let, opuščajo šolanje brez znanj, delovnih navad in realne prihodnosti ter postanejo dolgoročno socialno breme; neučinkovit sistem, v katerem trenutna socialna politika ustvarja pasivnost, obstoječi nacionalni programi (npr. za Rome) pa so po mnenju iniciative birokratski in v praksi neuspešni; ter absurd na trgu dela: Slovenija uvaža nekvalificirano delovno silo, medtem ko je doma več deset tisoč delovno sposobnih prejemnikov socialnih podpor.
Avtomatske socialne podpore nesprejemljive
Po nekaterih podatkih je pri nas slednjih 45 tisoč, po drugih pa preko 70 tisoč, kar je oboje enormna številka.
»Popolnoma nesprejemljivo in zgrešena politika je, da imamo doma prejemnike socialne podpore, ki so delovno sposobni, a jih ne znamo vključiti na trg dela in jih vse življenje pravzaprav samo podpiramo in razvajamo,« je dejal Mesojedec.
Usposabljanje, delovne navade …
Celovit program socialne in delovne aktivacije tako temelji na treh stebrih: na mreži aktivacijskih centrov za delo in usposabljanje (ACDU) – tu ne gre za socialne delavnice, ampak za proizvodno-učne obrate, kjer bi udeleženci z delom za trg pridobivali delovne navade in se usposabljali za iskane poklice (varilci, mizarji, viličaristi).
Drugi steber je program Most do prihodnosti, ki bi bil obvezen za vse mladoletnike (13–18 let), ki opustijo šolanje in bi vključeval obvezno dokončanje osnovne šole in pridobitev prve poklicne kvalifikacije.
Tretji steber pa bi predstavljal revolucijo v socialnih transferjih: socialna pomoč za delovno sposobne ne bi bila več pasiven dohodek, ampak plačilo za delo. Polno nadomestilo bi prejel le tisti, ki bi bil aktiven v centru za aktivacijo, medtem ko bi neupravičeno zavračanje dela pomenilo zgolj prejem nujnega minimuma.
Bo vlada prisluhnila dobrim rešitvam?
»Program je konkreten, premišljen in izvedljiv, ponuja rešitev. Pričakujemo, da nas bo vlada aktivno vključila v delovne skupine in komisije, ki pripravljajo spremembe, in predvsem, da ga ne bo ponovno ignorirala. Zato danes ne prosimo več. Danes zahtevamo. Vlado Republike Slovenije, vsa pristojna ministrstva in poslance pozivamo, da ta program vzamejo v takojšnjo in resno obravnavo. Ne kot enega od papirjev v predalu, ampak kot edino realno pot naprej,« poudarja Mesojedec in dodaja, da jih sedaj resno jemljejo predvsem policisti.
Motivacija je nujna
Da so sedanji ukrepi vlade, tudi nedavno sprejet Šutarjev zakon, nekaj naredili, izpustili pa so ključno - revolucijo socialnega sistema, je opozoril Matjaž Strojin iz LI Šentjernej, eden od ključnih avtorjev programa.
»V 20 oz. 30 letih vlade ljudi niso pripeljale do motivacije za delo in izobraževanje, tu je treba nekaj narediti, da bodo mogoče konkretne spremembe,« je dejal.
»Šutarjev zakon je lahko le eden od kamenčkov v mozaiku sprememb, a le represija ne bo reševala vsega. Bistvo je socialna politika in delovna aktivacija za vse prejemnike socialnih podpor,« je še poudaril Mesojedec.
In od kod denar za vse te spremembe?
»Vemo, koliko recimo samo z naslova reševanja romske problematike država namenja sredstev občinam z romskim prebivalstvom. Naj ta sredstva preusmerijo v uresničitev tega programa, gotovo pa je mogoče dobiti tudi kaka sredstva iz Evrope. Verjamem, da je naša država po sprejetju tega programa lahko na nek način svetla točka v Evropi, ki bo pokazala, da se da na drugačen način reševati romsko problematiko,« meni Mesojedec.
Dva vzorčna primera romskih naselij nista prava rešitev
Na novinarski konferenci je bilo slišati še, da dva primera vzorčnih romskih naselij, ki ju pripravlja vlada in se za enkrat še ne ve, kje bosta, nista prava rešitev.
Navedli so primer iz Semiča pred leti, kjer je takratni župan urejal romsko naselje, a ni šlo in je obupal nad državo.
Po besedah Bogdana Palovšnika iz CI Brežice je njihova občina z naseljem Krušce v KS Cerklje ob Krki zainteresirana za ta projekt, saj tu urejajo romsko naselje in je v fazi legalizacije.
Odziv vlade pričakujejo do konca leta
Bojan Jerak iz LI Škocjan pa je opozoril, da je zagotovo že v osnovi zgrešeno, da se nekaj ureja in pripravlja le za etnično skupino, tokrat za Rome, nekoč pa morda še za Albance idr.
V LI Dolenjska pričakujejo odziv aktualne vlade na njihov program do konca leta, »seveda smo pripravljeni sodelovati, kaj popraviti …, a vsekakor želim biti vključeni v konkretizacijo, saj verjamemo, da lahko zaživi v praski,« še poudari Silvo Mesojedec.
E-novice · Dolenjska
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
