Zakaj na Triglav ni železnice?
V Krajevni knjižnici Senovo je 10. januarja 2025 potekal planinsko-literarni večer s predavanjem in predstavitvijo knjige Dušana Škodiča Triglav je naš. Prireditev, ki sta jo organizirala Valvasorjeva knjižnica Krško in Planinsko društvo Bohor Senovo, je bila dolg lanskoletnemu festivalu Brati gore, ki vsako leto spremlja mednarodni dan gora (11. december).
Zbrane je nagovorila direktorica knjižnice Urška Lobnikar Paunović, ki je poudarila pomen sodelovanja, k čemur nagovarja tudi omenjeni festival. Krajevna knjižnica Senovo in PD Bohor Senovo z organizacijo predavanj in pogovorov sodelujeta in povezujeta literarni in planinski svet že vse od začetkov festivala, ki je bil prvič organiziran leta 2015. V preteklih dveh letih so obiskovalci knjižnice na Senovem prisluhnili izkušnjam iz sveta gorništva in alpinizma, tokratni dogodek pa je v ospredje postavil izkušnjo in spoznanja, ki so temeljila na raziskovanju planinskega arhivskega gradiva. Gost večera je bil planinski publicist Dušan Škodič, dolgoletni sodelavec in član uredniškega odbora revije Planinski vestnik, kjer je zadolžen za področje planinske zgodovine. Poleg opravljenih tečajev za planinskega vodnika, markacista, gorskega stražarja ter inštruktorja za vodnike se je preizkusil tudi v alpinizmu. Škodič je avtor gorniških oddaj, slovensko planinsko literaturo pa je obogatil z leposlovnimi in strokovnimi publikacijami.
Knjiga Triglav je naš je izšla leta 2023, to je ob 130-letnici ustanovitve Slovenskega planinskega društva. Temelji na korespondenčnih dokumentih in virih omenjenega društva, ki jih je avtor nepričakovano odkril v arhivu v Innsbrucku. V knjigi Škodič predstavi planinsko zgodovino na Slovenskem od prvih obiskov planinskega sveta s strani planšarjev, lovcev ter iskalcev rud, preko posameznih ljubiteljev in raziskovalcev gora do organiziranega planinstva in alpinizma na Slovenskem v 2. polovici 19. stoletja. Ustanavljanje planinskih društev je bila namreč posledica povečanega zanimanja za obiske gorskega sveta s strani pohodnikov, ki so se sprva imenovali turisti (iz besede tura). Ustanovitev Slovenskega planinskega društva (1873) lahko opazujemo v luči nacionalnih bojev v času prebujanja in udejanjanja slovenske nacionalne zavesti, kar se v literaturi odraža tudi skozi Kekčeve ukane, ki odsevajo zvitost šibkejših. Temu primerno je Škodič predstavitev, bogato s slikovnim in dokumentarnim gradivom, popestril s številnimi anekdotami. Predavanje je zaokrožil s predstavitvijo načrtov železnice na Triglav, izgradnjo katere je preprečila vojna.
