Šola na daljavo učencev OŠ Milana Majcna Šentjanž
Sem Iza in obiskujem 1. razred. V tem času moj dan poteka nekako takole. Približno ob pol devetih zjutraj se začne »pouk«. Z mamico pregledava kakšne naloge moram opraviti. Učiteljica Helena se zelo trudi, da bi nam popestrila pouk z različnimi posnetki. Naloge poskušam naredim sama, seveda mi mamica tudi pomaga.
Po »pouku« se grem vozit s kolesom ali pa se z bratcem, sestrico, mamico in atijem, seveda če ni v službi, radi odpravimo v Kamenško. Ravno za to nalogo, ki je na sliki, sem med potjo nabrala majhne storže in atiju polnila žepe.
Iza Repovž, 1. razred
Sem Anej Hribar in obiskujem 1. razred. Zelo rad hodim v šolo. Sedaj, ko smo doma, pa vsak dan nestrpno pričakujem, da nam učiteljica Helena pošlje nalogo. Nalogo delam sam, včasih pa mi na pomoč priskočita tudi starša. V prostem času pa rad tudi vadim branje, kolesarim in se igram s sestrico Nejo. Komaj čakam, da se bo šola zopet odprla in bom spet videl svoje sošolce, učiteljico Heleno in učiteljico Nado.
Anej
Hribar 1. razred
Preživljanje dela od doma mi gre kar dobro. Prostega časa je dovolj, naloge pa tudi niso problem. Mogoče je malo težje, ker ni take razlage kot v šoli.
Jožko Slapšak, 6. razred
Meni je začetek karantene zelo prijal, lahko sem se sprostila, v miru delala nalogo, brez motenja. Ko pa smo jemali novo snov, mi je bilo doma malo težje, saj mi nihče ni mogel razložiti te teme. Najbolj pa pogrešam družbo, vse naše pripetljaje, smešne, včasih žalostne, največkrat pa seveda zabavne. Mi je pa všeč, da učitelji ter učiteljice pošiljajo nalogo ter nam jo nato tudi pregledajo. Ko pa končam nalogo, je čas za domače živali, vožnjo z motorji, traktorji ter seveda jahanje konj. Po petih tednih pouka na daljavo lahko povem, da so mi zelo všeč sodobne poti komuniciranja z učitelji in učiteljicami. Preko aplikacije zoom se redno udeležujemo sestankov in ur, med katerimi se velikokrat nasmejimo.
Zala Krmelj, 7. razred
Sem devetošolec in že 5 tednov nisem bil v šoli. Zaradi korona virusa imamo pouk na daljavo in to pomeni, da nisem videl svojih sošolcev že dolgo časa. V stikih smo preko facebooka, snapchata, video igric in preko zooma, vendar to ni to. Pogrešam stik v živo, ker sem zelo družaben fant, z družbo se rad malo pošalim ... Vesel sem, da smo se pred vsem tem s sošolci dobili na moji zabavi za 15. rojstni dan in se pomerili v bowlingu.
In kako poteka moja šola na daljavo? Tako, da se med tednom zbudim ob sedmi uri, pojem zajtrk, se umijem, oblečem, nato računalnik in gmail, telefon in eAsistent ter čakam na naloge in spletno učilnico. Prav lepo je videti sošolce preko zooma, čeprav tako na daleč. Večino šolskega dela opravim dopoldne, če mi kaj ostane, pa naredim še popoldne. Imeli smo športni dan – čistilna akcija okoli hiše in naravoslovni dan – nabiranje regratovih cvetov. Pri likovnem pouku smo naredili avtoportret in oblikovali človeka iz različnih materialov – jaz sem uporabil žico in rafijo. Pri ostalih predmetih nam učiteljice in učitelj pošljejo gradivo, ki si ga bodisi natisnemo ali prepišemo, in naloge, ki jih vestno opravljam. Moram priznati, da imam sedaj več časa za druženje s starimi starši in mami, ko ni v službi, sem ogromno na zraku, pomagam pri domačih opravilih, tudi posodo večkrat pomijem. Naredim si večerjo, tudi snežno kepo ali dve sem naredil, saj nas je sneg prav lepo presenetil. Počnem vragolije s kolesom, gledam TV, tipkam po telefonu in računalniku ter seveda moje najljubše opravilo – poslušanje glasbe. Opravil sem tudi 14-dnevni bralni izziv Knjižnice Trebnje, ampak kljub vsemu zelo pogrešam družabno življenje z vrstniki.
Dnevi in tedni minevajo. Želim in upam, da se bomo ob koncu šolskega leta le videli, se pošalili, šli na končni izlet, zaplesali na valeti, se poslovili in si za vedno zapomnili našo majhno, prijetno osnovno šolo Šentjanž, saj se septembra odpravljamo v srednjo šolo novim izzivom in šolskim skrbem naproti.
Urban Gorenjc Dokl, 9. razred
