Jaka Gasar / Dnevnik

Jaka Gasar / Dnevnik

V Novem mestu so včeraj na drugem rednem delovnem posvetu romske skupnosti sestale Zveza Romov Slovenije, Zveza Romov Preporod, Zveza romske skupnosti Slovenije Umbrella, Zveza Romov za Dolenjsko in Romska športna zveza Slovenije, na srečanju pa so bili tudi nekateri predstavniki romskih društev in občinski svetniki.

Kot je danes sporočil Bogdan Miklič, predsednik Zveze Romov za Dolenjsko, so med drugim sklenili, da bodo popisali nabor problemov, s katerimi se srečujejo Romi, in analizali razmere, na podlagi tega pa izdelali konkretne predloge tako glede pitne vode kot ostale infrastructure v romskih naseljih.

“Predlagamo, da v roku enega leta pripravijo, sprejmejo in pričnejo izvajati postopke legalizacije nelegalnih romskih naselij, kjer je to objektivno mogoče. V primeru pasivnosti občinskih oblasti zahtevamo posredovanje države, ob vključevanju romske skupnosti. V procesu nastajanja, oblikovanja, implementacije in nadzora politik in programov, katerih cilj je izboljšanje bivanjskih razmer Romov, se obvezno vključuje romske zveze,” je enega od sklepov opisal Miklič in dodal, da bodo skupaj budno spremljali razplet v primeru krške občine in tamkajšnjega romskega naselja Loke, kjer je zemljišče od zasebnika, ki bi tam gradil stanovanjske objekte.

Predstavniki naštetih romskih organizacij še pričakujejo, “da država vsebinsko nadzoruje prijave občinskih oblasti na infrastrukturne razpise, tako da ne prihaja do zlorab. Izvršuje naj se nadzor in revizija projektov. Sredstva iz teh razpisov naj dosegajo vrednost, ki zadostuje ugotovljenim potrebam ter se smejo porabljati izključno za dela oziroma vsebine v samih romskih naseljih oziroma okoljih, kjer živijo Romi. Občine naj v sklopu svojih letnih programov pripravijo akcijski načrt za urejanje naselij in zagotovijo občinska sredstava. Na podlagi tega lahko pridobijo državna proračunska sredstva.” Za tovrstni nadzor so zadolžili tudi romske svetnike.

“Morda je najpomembnejši zaključek drugega srečanja solidarnost in skupni interes vseh romskih predstavnikov, ki so jasno izrazili potrebo, želje in zahteve, da država nemudoma uredi dostop do osnovne infrastrukture (voda, sanitarije, elektrika), zagotovi pričetek procesa legalizacije romskih naselij ter uredi primerno vsebino, financiranje in nadzor nad razpisi, ki so namenjeni izboljšanju infrastrukture v romskih naseljih. Glede tega so romske zveze izrazile legitimna pričakovanja za povečanje sredsev za infrastrukturo ter umestitev postavke v državni proračun,” je še dodal Miklič in zaključil, da se bodo v takšni zasedbi vnovič sestali jeseni.

Predsednik Zveze Preporod Darko Rudaš pa je za STA med drugim povedal, da nameravajo pristojnim predlagati, da se romska naselja brez pitne vode opremijo s t. i. kmetijskimi pipami in da se tam, kjer nimajo elektrike oz. v nelegalnih romskih naseljih, njeno dovajanje do ustrezne rešitve omogoči s postavljanjem terenskih gradbenih omaric.