Arhiv Dolenjskega lista

Arhiv Dolenjskega lista

Včeraj je bil svetovni dan dreves in Novo mesto je dobilo svoje prvo drevo leta. Leseno medaljo sta Kaja Jenkole, ki pri novomeškem Društvu za razvijanje prostovoljnega dela vodi partnerski del projekta Crethink, in novomeški podžupan Boštjan Grobler okoli "vratu" obesila poljskemu javorju, maklenu z zgornjega dela Glavnega trga, za katerega je glasovalo 34 od 147 glasovalcev.

Novomeško drevo leta je približno sedemdeset let star poljski javor, ki so ga pred Goleševo hišo na zgornjem delu Glavnega trga zasadili v času povojne obnove porušenega mestnega jedra, zdaj pa že vrsto let ponuja prijetno senco gostom tamkajšnjega gostinskega lokala. Drevo je zaščiteno, a le v okviru celovite zaščite starega mestnega jedra kot kulturne dediščine, kot naravna vrednota pa ne oziroma še ne, saj se po obsegu že bliža kriteriju za zaščito. Vzdrževanje takih dreves je na plečih lokalni skupnosti, za katero pa strokovni vzdrževalni posegi niso poceni. Račun za oskrbo ene izmed mestnih lip je znašal kar 4000 evrov, še večja pa je težava, če tako drevo stoji na zasebnem zemljišču. Zato je še toliko bolj pomemben predvsem pozitiven odnos do mestnih dreves ne le pristojnega organa lokalne skupnosti, pač pa tudi vseh meščanov. Prav ozaveščanju meščanov in njihovemu pozitivnemu odnosu do urbanih dreves pa je namenjen tudi projekt, v okviru katerega so včeraj razglasili drevo leta 2021.

Arhiv Dolenjskega lista

Urbana drevesa imajo še kakšno funkcijo več, kot drevesa, ki rastejo v gozdovih, ki jih v Novem mestu in njegovi okolici ne manjka. Poleg gospodarske in ekološke funkcije lahko za urbana drevesa izpostavimo tudi njihovo estetsko, izobraževalno in mikroklimatsko funkcijo, saj lahko drevje v mestnem okolju poleti s svojo senco tudi za pet in več stopinj znižajo temperaturo, spodbujajo peš promet in druženje, kar je opazno tudi na novomeškem Glavnem trgu, saj se ljudje ob toplejših dneh zbirajo predvsem pod drevesi, pa ne le pod tistimi pred lokali.

Crethink (Co creative rethinking for sustainable cityes, kreativno premišljevanje o trajnostnih mestih) je evropski projekt, v katerem sodelujejo nevladne organizacije iz Danske, Islandije, Italije in Slovenije. Cilj projekta je okrepiti sodelovanje med civilno družbo in med nevladnimi in vladnimi organizacijami oziroma v tem primeru z lokalno skupnostjo. Slovenski partner projekta Crethink, Društvo za razvijanje prostovoljnega dela, se je v Novem mestu povezalo z Viktorijo Tekstor z Mestne občine in pooblaščencem za mestno drevje Petrom Železnikom z Gozdarskega inštituta Slovenije, arhitektko Natalijo Zanoški iz društva Estetika ter krajinskimi arhitektkami Niko Miletić, Urško Didovič in Laro Fajfar ter geografinjo Tanjo Hrastar iz društva V senci dreves.

Več naslednji četrtek v tiskani izdaji Dolenjskega lista.