dr. Janez (Ivan) Vertin (tudi John Vrtin), duhovnik, škof

Rojen 17. julija 1844 v Dobličah pri Črnomlju, umrl 26. februarja 1899 v Marquette, država Michigan, ZDA

Ime in priimek Janeza Vertina se skozi različna življenjska obdobja spreminjata. Rodil se je v družini očeta Jožeta in matere Marije (rojena Deržaj), ki sta se ukvarjala s kmetovanjem. Ker majhna kmetija ni nudila dovolj zaslužka, oče občasno tudi krošnjari. Prav zaradi težkega preživljanja se je družina - potem ko je Janez končal osnovno šolo v Črnomlju in gimnazijo v Novem mestu, odločila emigrirati v Združene države Amerike.

Tudi tukaj oče najprej krošnjari – skupaj s kočevarskim rojakom Ruppejem, potem pa so se za stalno naselili v kraju Houqthon. Tukaj sta zakonca Vertin vzpostavila uspešno trgovino. Sinova Jože in Jurij, ki nadaljujeta z družinskim podjetjem (več trgovin in gostiln), pozneje kot uspešna trgovca izdatno podpirata tamkajšnje šolstvo in cerkev.

Pobožna starša Janeza predstavita škofu Frideriku Ireneju Baragi (pred odhodom v ZDA je bil kaplan v Metliki), ki mu je omogočil študij na semenišču St. Francis, Milwaukee v državi Wisconsin. Kot zadnjemu novomašniku Baraga 31. avgusta leta 1866 Janezu Vertinu podeli duhovniško posvetitev. Ob nadaljnjem šolanju je pridobil tudi doktorat iz teologije. Do leta 1871 je bil župnik v Hougthonu, potem pa do leta 1879 deluje v Nagaunee. Ko je zaradi bolezni odstopil škof Ignacij Mrak, mu je papež Leon XIII 14. septembra 1879 podelil škofovsko posvečenje (po pooblaščencu škofu Michaelu Heissu) in ga imenoval za (tretjega) škofa škofije Marquette. S tem je pri 34 letih postal najmlajši škof v ZDA.

Bil je uspešen organizator in predan svojim vernikom različnih narodnosti (poleg 3.000 prvotnih naseljencev »Indijancev« je takrat v škofiji živelo še 75.000 Francozov, Nemcev, Ircev, Italijanov, Slovencev in drugih katoličanov). Podobno kot Baraga se je veliko posvečal sobivanju avtohtonih prebivalcev in evropskih naseljencev ter poskušal gladiti spore med skupinama.

Kot duhovnik je bil nekaj časa odgovoren za gradnjo cerkva in šol v škofiji, v 20. letih škofovske službe pa je po požaru obnovil stolno cerkev sv. Pavla (v kateri je tudi pokopan), ki jo je zgradil Baraga. Ta je postavil leseno stolnico, Vertin pa jo je pozidal. Poleg te je zgradil še 47 drugih cerkva (do njegovega nastopa službe jih je bilo le 27) in veliko vlagal v razvoj šolstva. Fr. Kerže piše, da naj bi stolnico, ki je stala 100.000 dolarjev, v celoti sezidal iz denarja, ki sta mu ga zapustila starša (?!). Verjetno pa je treba k temu znesku prišteti tudi darove faranov. Število vernikov se je v času njegovega škofovanja povečalo za trikrat in tudi število katoliških duhovnikov v njegovi škofiji se je v tem času več kot podvojilo.

Ob priložnosti dveh srečanj s papežem v Rimu je izkoristil možnost in obakrat obiskal tudi domovino in rodne Dobliče.

Zaradi dolgoletnih težav s srcem je umrl zgodaj - v 55. letu starosti. Seveda sredi dela in velikih načrtov.

Mesto in škofija sta dobila ime po francoskem misijonarju Jacquesu Markquetteu, pomembno vlogo pa je imelo mesto v času hladne vojne, saj je bil tam vse do leta1994 pomemben center zračnih sil ameriške vojske - baza s strateškimi lovci B-52H in letali za dovoz goriva KC-135 ter eskadriljami lovskih letal.