Kraj tišine, zgodovine in kozolcev
Dobrodošli v Šentrupertu, majhni občini z velikim srcem, umeščeni v objem dolenjskih gričev in spokojne Mirnske doline. Kraj in občina, poimenovana po svetem Rupertu, sta eden tistih kotičkov Slovenije, kjer se čas ustavi, narava zašepeta svojo zgodbo, človek pa znova začuti pristno povezanost s tlemi, dediščino in ljudmi. Ni naključje, da je prav Šentrupert tisti delček Slovenije, ki ga je svetovna televizijska mreža CNN uvrstila med razloge za obisk naše države. In domačini vam bodo to potrdili – z nasmehom, prijazno besedo in odprtimi vrati.
Pokrajina, ki govori z molkom
Ko se človek sprehodi po mehko valoviti pokrajini, obdani z gozdovi, vinogradi in travniki, začuti tisto tišino, ki ni prazna, temveč zgovorna. Jože Zupan, častni občan Občine Šentrupert, je to čudovito ujel z besedami: »Mehka lepota dolenjske pokrajine je preplet dolinic, ravnic in blago vzpenjajočega se gričevja, čez katero valovi zgovorni molk gozdov; na prisojnih pobočjih v ta mir zavriskajo vinogradi, po ravnicah in dolinah pojejo zaplate njiv, plavajoče v zelenem morju travnikov; ostareli gradovi pokajo po šivih, pomlajeni zvoniki številnih cerkva na gričkih lovijo – kot otroci z drobnimi prstki – modrino neba, osameli kozolci mrmrajo sami sebi svojo starčevsko modrost, v okamnelih mlinskih kolesih se nabira pajčevina skrivnostne romantike – sončni žarki roso v njej pretakajo v varljive bisere; reke pa šumno tečejo, tečejo … In brezšumno tudi tu teče čas.«
Srce doline in zgodovina
Občina Šentrupert je bila ustanovljena 14. junija 2006 z izločitvijo iz Občine Trebnje. Njena simbola – grb in zastava – sta zgodovinsko podprta pri sveti Emi in plemiški rodbini Barbo. Grb prikazuje zlato rumenega leva z rdečimi atributi in srebrnim krajcem v šapi, oblikovan je v klasičnem heraldičnem slogu. Zastava v modro-rumeni barvni kombinaciji ponosno razkazuje iste elemente.
Dolina, gradovi in poti
Mirnska dolina je tudi dolina gradov. Barbova graščina na Veseli Gori, grad Škrljevo in grad Mirna, vsi iz časa od 11. stoletja dalje, so neprecenljiva kulturna dediščina. Ljubitelji zgodovine in narave lahko te znamenitosti spoznavajo po številnih pohodniških in kolesarskih poteh.
Dežela kozolcev - edinstven muzej na prostem
Največji ponos kraja pa je Dežela kozolcev, prvi muzej kozolcev na prostem na svetu. Na 2,5 hektarja površine in kilometru urejenih poti se obiskovalec sprehodi med 19 različnimi sušilnimi napravami – od preprostih enojnih kozolcev do bogatih toplarjev. Najstarejši med njimi je Lukatov toplar iz leta 1795. V bližini stoji tudi Simončičev toplar, edini kozolec z nazivom kulturni spomenik državnega pomena.
Ljudje - tihi graditelji skupnosti
A tisto, kar najbolj zaznamuje Šentrupert, so njegovi ljudje. Gostoljubni, prijazni, topli – s trdnimi koreninami in pogledom, usmerjenim v prihodnost. Tu še vedno velja stisk roke, klepet pred cerkvijo ali prijazna beseda mimoidočemu.
Na kmečkem dvorišču, na prireditvi v Deželi kozolcev ali med pohodom po gričih – vedno vas bo spremljal pristen dolenjski nasmeh. Tukaj še znajo reči »dober dan« z očmi, postreči z domačim vinom in povedati zgodbo, ki gre iz roda v rod.
Kraj odprtih rok in toplih ljudi
»Stopi do Zadrage, cerkve na Okrogu, povzpni se do Vihra in še dlje – v Nebesa. Razgled ti bo vzel dih. Postregli ti bodo, ne boš žejen. Dali ti bodo prijazno besedo,« nas je povabil Jože Zupan. In prav to je Šentrupert – kraj pogleda v modrino neba, pristne dolenjske besede in spoštovanja do preteklosti.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
