##IMAGE-2225135##

Nadzorni odbor Mestne občine Novo mesto je pri nadzoru izvajanja mestnega potniškega prometa za leto 2006 ter pri nadzoru koncesije za distribucijo zemeljskega plina ugotovil toliko nepravilnosti, da vse skupaj meji že na hujše oblike negospodarnega ravnanja. Tako menijo v občinskem Odboru za komunalo in promet, svetniki pa so na sinočnji seji sprejeli tudi vsa priporočila Odbora za davčno politiko, proračun in finance. Ta je občinski upravi naložil, naj do naslednje seje Mestnega sveta pripravi analizo izvajanja koncesijskih pogodb, preuči, kako je koncesionar izpolnjeval svoje obveznosti, in pripravi predloge za učinkovito izvajanje obeh koncesij z možnostjo uveljavljanja finančnih posledic. Ena od možnosti pa bo morda prekinitev pogodb.

In katere so tiste ugotovitve Nadzornega odbora (NO) občine, ki so najbolj šokantne?

Pojdimo po vrsti. NO, ki ga zdaj vodi predsednik Franci Bačar, uvodoma ugotavlja, da je prejšnji NO že pred tremi leti ugotovil, da je pogodba, ki jo je takratni župan leta 1999 podpisal z izbranim koncesionarjem novomeškega mestnega potniškega prometa (MPP), na meji škodljivosti in je od župana terjal odgovor, ki pa ga vse do danes ni.

Koncesionar je ves čas podjetje I&I oziroma Veolia kot njegov pravni naslednik. Ko se je prva koncesijska pogodba iztekla, so z njim junija 2006 pod županovanjem Boštjana Kovačiča podpisali novo. In vanjo prepisali 28 od 40. členov, med njimi tudi enega, ki je po mnenju NO pravni lapsus, saj določa, da bi morala MO NM vsake tri mesece poročati o rezultatih koncesije (očitno sta v besedilu pomešani besedi 'koncendent' in 'koncesionar').

Prvotna pogodba iz leta 1999 je določala, da bo MPP v prvem letu prepeljal 650.000 potnikov, v letu 2006 pa 820.000 potnikov. Ta 'fantazijska' določba, ko jo imenuje NO, seveda ni bila dosežena. Dejansko je bilo namreč še največ potnikov prepeljanih leta 2005 (nekaj manj kot 220.000). Ob tem pa pogodba določa, da občina lahko odvzame koncesijo, če ni prepeljano določeno število potnikov (to je 240.000) in če koncesionar vsako nadaljnje leto ne doseže 5% povišanja te številke.

Skratka, NO ugotavlja, da pred podpisom koncesijska pogodba ni bila dovolj pravno preverjena, da niso bile dovolj natančno določene pravice in dolžnosti obeh pogodbenikov. Občina ni preverjala dokumentacije in letnega finančnega obračuna koncesionarja.

Ob tem pa NO še opozarja, da mestni in primestni potniški promet v Novem mestu opravlja tudi devet linijskih avtobusnih prevoznikov in pri tem uporablja novomeško avtobusno postajališče - brez finančnih nadomestil. To je konkurenca, ki občini povzroča škodo, saj vpliva na število potnikov in finančni rezultat koncesijske pogodbe.

Nadzorni odbor MO NM sicer meni, da mora MPP delovati še naprej. Tudi ne pričakuje, da bi koncesija prinašala dobičke, povsod so potrebne občinske subvencije, vendar pa bi bile številke lahko ugodnejše. To bi se lahko (moralo!) zgoditi, če bi občinski nadzor deloval. Vendar pa revizijska služba leta 2006 v občini dejansko ni delovala, ugotavlja sedanji Nadz0rni odbor.

Koncesijska pogodba za distribucijo zemeljskega plina v MO NM je bila z Istrabenzom sklenjena leta 2002. Tedanji NO je dve leti kasneje ugotavljal, da je bila odločitev za 30-letno prodajo plinovodnega omrežja sprejeta brez natančnih strateških ciljev in brez analize tržne vrednosti prodanega premoženja; nadzor nad izvajanjem pogodbe je slab ali pa ga sploh ni; občina pa je zanemarila člene pogodbe, ki so govorili v njeno korist.

Takratna direktorica občinske uprave po mnenju današnjega NO takšnih ugotovitev ni ovrgla, kaj se je nato dogajalo s poročilom takratnega NO, zdajšnji nadzorniki niso mogli ugotoviti.

Istrabenz je sprejel obvezo, da bo do konca leta 2004 poleg mestnega omrežja zgradil tudi plinovodno omrežje v naseljih Straža, Otočec, Šmarjeta in Šmarješke Toplice, z lokalnimi distribucijskimi omrežji (cisternami) pa opremil še naselja Stopiče, Brusnice in Smolenja vas. Obveza seveda ni uresničena, koncesionar krivdo za zamudo prelaga na MO NM in JP Komunala. NO razloge išče v neusklajenem delovanju vseh omenjenih.

MO NM je plinsko omrežje za 30 let prodala tudi zato, ker je od izbranega koncesionarja pričakovala vsakoletni proračunski prihodek tako iz naslova koncesnine kot dodatna sredstva, če bi koncesionar dosegal večji dobiček, kot je bil dogovorjen v pogodbi. Tu je Istrabenzov konkurent (Petrol) ponujal ugodnejše pogoje za občino.

Mestna občina ni izvajala nadzora nad izbranim koncesionarjem in njegovim dobičkom, Istrabenz je plačeval premalo koncesnine, vsi kasnejši aneksi pogodbe med občino in koncesionarjem so bili dogovorjeni na pobudo slednjega in v celoti v njegovo korist, določila glede dobička so bila že vnaprej oblikovana tako, da je bil koncesionar oproščen dodatne dajatve ... Oba prejšnja in sedanji župan ter direktorji občinskih uprav pa ob vseh teh dejstvih niso ocenili, da bi bilo potrebno opravljati tekoče finančne nadzore in revizije vsakoletnih poslovnih izidov koncesionarja.

Kako se bo tokrat na porazne ugotovitve Nadzornega odbora odzvala občinska uprava, naj bi bilo, kot omenjeno, znano na prihodnji seji mestnih svetnikov.