Kako in kje čez železniške tire?

##IMAGE-3583888##
V Dobovi je tema pogovorov tudi bližnjica čez železnico, ki je domačinom očitno zelo prikladna pot proti pokopališču. O usodi tega »črnega« prehoda bodo gotovo še razpravljali tudi uradno.
Pred časom je občinska svetnica Tatjana Močan temo načela na seji brežiškega občinskega sveta. Kot je rekla, številni Dobovčani uporabljajo omenjeni prehod, čeprav je blizu urejen podhod za pešce. Predlagala je, da bi zgolj zaradi varnosti krajanov postavili ob soglasju Slovenskih železnic opozorilna znaka ali zaščitno ograjo. Z občine so ji odgovorili, da bodo preučili, kaj je potrebno za uresničitev pobude, saj bi bila postavitev poseg na območju varovalnih pasov železniške proge.
Predsednik sveta krajevne skupnosti Dobova Mihael Boranič je pojasnil, da na omenjenem mestu steza čez železnico obstaja že od nekdaj, s tem, da so jo vmes premaknili za približno 50 metrov nižje proti Rigoncam. »To je bližnjica do pokopališča. Zmeraj je bila tam pot. A je to prečkanje železnice dejansko problem,« je rekel predsednik. Kot je poudaril, poleg te nevarne bližnjice čez tire obstaja varna pot pod železnico. V dobrih sto metrov oddaljenem cestnem podvozu sta pločnik in kolesarska steza.
Nekateri domačini predlagajo, da naj bi naredili na sedanji bližnjici podhod ali nadhod, se pravi, še eno zunajnivojsko pešpot na drugo stran železnice. Brežiški župan Ivan Molan ocenjuje, da taki predlogi niso uresničljivi, vsaj ne zdaj, čeprav bodo mogoče v prihodnosti. »Gotovo bi si marsikdo želel tam podhod. Vendar žal v tem času v občini nismo dovolj bogati za take gradnje. Poleg tega sem prepričan, da so tako v občini kot krajevni skupnosti Dobova druge stvari, ki so bistveno bolj pomembne,« pravi župan, ki meni, da pobude spominjajo na razvajenost, namreč glede na omenjeno bližino podhoda z varno pešpotjo in kolesarsko stezo.
O pobudi za želeni novi podhod se občina z železnico ne pogovarja. Že ob gradnji podvoza, v katerem je tudi podhod za pešce in steza za kolesarje, Slovenske železnice in direkcija za infrastrukturo namreč niso sprejele predloga za gradnjo dveh dobovskih podhodov v tako majhni oddaljenosti.
Zanimivo je, da hoja po omenjeni ravninski bližnjici pri dobovskem pokopališču vsem domačinom ne predstavlja posebnega tveganja, kot smo razbrali iz besed naključnih sogovornikov. Nekateri menijo, da je steza na dovolj preglednem mestu. Drugi ocenjujejo, da je hoja manj nevarna, kot je bila v preteklosti, češ, da zdaj tukaj vozi manj vlakov, kot jih je včasih.
Če torej dobovski podhod, s katerim bi nadomestili sedanjo črno bližnjico čez tire, za zdaj ostaja le želja in najbrž še naprej predmet nekaterih dnevnih pogovorov, pa uradne Brežice razmišljajo o varnem prečkanju železnice v občini. Po županovem mnenju morajo prednostno zgraditi podvoz pod železnico v Brežicah. Pomanjkanje te poti je pereč problem. Za brežiškim bi morali narediti podhod ali nadhod nekje med Dobovo in Mostecem.
Pobude za gradnjo podhodov, ki so očitno povezane tudi s prihodnostjo, imajo v Posavju kar bogato zgodovino. Tako so pred leti v krški občini naredili podhod za pešce, ki povezuje naselji Stari Grad in Spodnji Stari Grad. Zanj se je najodločneje pogajal z občino svetnik Branko Franc Vodopivc, preden so podhod zgradili, so šteli in preračunavali, koliko ljudi ga bo uporabljalo.
Članek je bil 12. januarja objavljen v Dolenjskem listu.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se