I. V.

Številni meščani menijo, da bi bila vrnitev prometa in parkirnih mest na Glavni trg rešitev, ki bi znova oživila mestno jedro. Pobuda, da bi se to zgodilo, se zdaj od gostilniških omizij in z družabnih omrežij seli v sejno sobo občinskega sveta. Samostojni svetnik Silvo Mesojedec je za uvrstitev na dnevni red seje občinskega sveta najprej poslal pobudo za ponovno odprtje tekočega prometa v starem mestnem jedru Novega mesta, potem pa, ker, kot je izjavil, meni, da bo to župan Gregor Macedoni zavrnil, temu dodal še pobudo za referendum na isto temo, kar po njegovem mnenju župan ne bo mogel zavrniti in bo to moral uvrstiti na dnevni red naslednje seje.

Ali ste ZA spremembo Odloka o ureditvi cestnega prometa v Mestni občini Novo mesto, s katero se na območju Glavnega trga ponovno vzpostavi enosmerni tekoči promet motornih vozil z omejitvijo hitrosti 30 km/h in možnostjo kratkotrajnega parkiranja (do 30 minut)? Tako naj bi bilo referendumsko vprašanje, ki ga v svoji pobudi za referendum o vrnitvi avtomobilskega prometa na Glavni trg predlaga novomeški občinski svetnik Silvo Mesojedec.

Mesojedec: Promet je rešitev

»Dajem dobro premišljeno pobudo glede oživitve in ponovnega privabljanja mestnega utripa v prenovljeno središče Novega mesta. Kljub estetsko dovršeni in zelo lepo urejeni podobi Glavnega trga opažamo, da središče mesta iz dneva v dan bolj sameva. Število obiskovalcev in ponudnikov se zmanjšuje, mesto pa izgublja svojo tradicionalno funkcijo družabnega in gospodarskega središča. Eden izmed ključnih razlogov za pomanjkanje dogajanja je omejen dostop in popolna zapora prometnega toka skozi mestno jedro. Zaradi tega obiskovalci pogosteje odhajajo v nakupovalne centre, kjer imajo poleg večje ponudbe tudi bolj dostopne lokacije. Hkrati je obrobje mesta močno obremenjeno s prometom, medtem ko je mestno jedro prazno. Predlagam, da se staro mestno jedro odpre za tekoči promet. S sprostitvijo prometa preko Glavnega trga bi spodbudili večjo pretočnost prometnega toka in razbremenili obrobne dele mesta, kjer trenutno prihaja do prometnih zastojev in povečanih obremenitev. Privabili bi več obiskovalcev v mestno jedro, saj bi vozniki, ki bi peljali skozi center, imeli priložnost opaziti trgovine, lokale in druge storitvene dejavnosti. Priložnostna opažanja pogosto spodbudijo nenamenske obiske in vplivajo na povečanje poslovanja lokalnih ponudnikov. Pomagali bi pri oživitvi gospodarskih in družabnih dejavnosti v mestnem jedru, kar bi dalo dodaten zagon ponudnikom, da v center ponovno vložijo svoj kapital in povečajo ponudbo,« Silvo Mesojedec pojasnjuje vzroke za svojo pobudo in dodaja, da bi Glavni trg izjemoma lahko tudi zaprli za promet, na primer v času Tedna cvička in veselega decembra.

Občina: Ne bo šlo

Na Mestni občini Novo mesto potrjujejo prejem pobude za razpis referenduma in odgovarjajo, da razpis referenduma na to temo ni možen: »Iz prejete pobude je razvidno, da je svetnik napačno interpretiral člene Statuta Mestne občine Novo mesto, ki omogočajo predlog za razpis referenduma ali pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma. V obeh primerih je rok za vložitev 15 dni po sprejemu akta, v tem primeru Odloka o ureditvi cestnega prometa v Mestni občini Novo mesto. Omenjeni akt je bil sprejet pred skoraj letom dni (30. maj 2024). Ko je akt uveljavljen, njegove veljavnosti ni mogoče razveljaviti z odločanjem na naknadnem lokalnem referendumu,« so pojasnili.

Ne glede na postopke, ki onemogočajo predlagani referendum, na občini pojasnjujejo, da tudi vsebina referendumskega vprašanja nakazuje na nepoznavanje prvin prenovljenega Glavnega trga. Z evropskimi sredstvi podprto prenovo so se zavezali k funkcionalni prenovi javnih površin v mestnem jedru z ureditvijo urbane opreme, zmanjšanju motornega prometa v centru mesta, povečanju števila kolesarjev in pešcev ter večji prometni varnosti za šibkejše udeležence v prometu, kar pomeni, da bi s ponovno uveljavitvijo motornega prometa v celoti nasprotovali osnovni nameri ustvarjanja prometno varnega javnega prostora. »S prenovo trga nam je tudi uspelo, da je kljub slovenskim trendom center mesta postal visoko zaželen kraj za bivanje in se večje število mestnih nepremičnin ureja v nove bivalne prostore, po prenovi se je povečala tudi gostinska ponudba,« pojasnjujejo.

Priznavajo pa, da se enako kot drugod soočajo s slabšim stanjem na področju poslovne ponudbe. »Tu smo del globalnih trendov, kjer majhne trgovine, ki so bile v preteklosti priljubljene, težko konkurirajo spletnim trgovinam in nakupovalnim središčem, pri čemer motorni promet na omenjene nakupovalne navade nima vpliva,« dodajajo.