Za lažno udobje smo se odrekli svobodi
»Če so naši predniki zmogli z enotnostjo in močjo doseči zmago nad okupatorjem, moramo tudi mi preseči lastne omejitve in stopiti skupaj. Za naše otoke gre, za njihovo prihodnost, da bodo še čez leta lahko s ponosom rekli, da so še vedno Slovenci. S tem se bomo najlepše zahvalili našim padlim Belokranjkam in Belokranjcem, katerih imena so vklesana na kamnitih ploščah ... Sporočili jim bomo, da niso umrli zaman,« je med drugim rekla županja občine Semič Polona Kambič, slavnostna govornica na včerajšnji osrednji belokranjski komemoraciji ob dnevu spomina na mrtve, ki je bila na Gričku v Črnomlju. Kot je opozorila, je današnji okupator drugačen, kot je bil tisti pred 80. leti v drugi svetovni vojni. »Današnji okupator je namreč vse večji pohlep in nesramno bogatenje na eni strani, na drugi pa zahrbten odvzem človekovega dostojanstva,« je rekla. Kritizirala je potrošništvo in obžalovala, da so ljudje za to, da živijo v lažnem udobju, predali svojo svobodo v roke pretkanim globalnim akterjem.
V zvezi z domačini je izpostavila 3. člen slovenske ustave, ki pravi, da ima v Sloveniji oblast ljudstvo. Vprašala se je, ali ljudstvo res ima oblast, in ob tem poudarila, da obstajajo vzvodi, da si to ustavno pravico in s tem suverenost spet povrnemo.
Bela krajina je bila, kot je spomnila županja, med 2. svetovno vojno temeljna zaledna baza narodno osvobodilne vojska Slovenije. »Ne samo, da je Bela krajina postala zibelka naše državnosti, tukaj so s rodile pomembne institucije, ki so se po vojni razvile v še danes delujoče organizacije,« je poudarila. O teh začetkih slovenske državnosti govori tudi razstava Domovina je kultura, ki je na ogled v Kulturnem domu Črnomelj, kot je rekla slavnostna govornica, ki je ob tem čestitala avtorjem razstave. »Skozi sodobne pristope razstava obiskovalca poduči, kako pomembno vlogo je takrat imela Bela krajina za celotno Slovenijo,« je rekla Polona Kambič.
Spomnila je, da se s komemoracijo na Gričku, ki so jo letos spet organizirali po letu premora, poklonijo spominu na 1.250 žrtev fašističnega nasilja med 2. svetno vojno. »Spomin na naše zavedne prednike, ki so združili moči in se uprli proti zavojevalcem, ne sme biti pozabljen,« je poudarila.
Na dan komemoracije na Gričku, se pravi 30. oktobra, je bila leta 1941 na Smuku nad Semičem ustanovljena Belokranjska četa. Že po dveh dneh od ustanovitve je 1. Belokranjska četa tragično končala na Gornjih Lazah, a je njena ustanovitev kljub kratkotrajnemu delovanju pospešila odporniško gibanje v Beli krajini, je rekla slavnostna govornica, semiška županja Polona Kambič.
Na spominski svečanosti, ki sta jo organizirali črnomaljska območna izpostava javnega sklada za kulturne dejavnosti in občina Čnomelj, so v kulturnem sporedu sodelovali Godba Črnomelj, pevka Tina Kocjan in recitatorke Osnovne šole Mirana Jarca Črnomelj. Spored je povezovala Eva Starašinič.
