PU Novo mesto, arhiv DL

##IMAGE-3533977##

Varuh človekovih pravic je, da bi preveril poročanje medijev o domnevno neustreznem ravnanju slovenskih policistov, 19. junija nenapovedano obiskal policijski postaji Črnomelj in Metlika. Policisti naj bi ob prijetju tujcev, ki nedovoljeno prestopijo državno mejo, na meji med Hrvaško in Slovenijo ter v notranjosti, večinoma pri Črnomlju, zavračali njihove prošnje za azil. V pregledanih primerih je varuh med drugim pogrešal resno obravnavo osebnih okoliščin vsakega posameznika na način, ki bi lahko odpravil dvom, ali je imela pridržana oseba namero podati prošnjo za mednarodno zaščito, oziroma ali jo je podala, pa je bila ta morda preslišana.

V uradnih zaznamkih povzete izjave tujcev so praviloma izredno skope in se v pretežni meri nanašajo na potovanje ter prehod meje, prav tako so skope tudi izjave o razlogih za zapustitev matične države, ki so lahko pomemben dejavnik pri morebitni nameri za mednarodno zaščito, ugotavljajo pri varuhu.

»Iz pregledane dokumentacije ni bilo razvidno, da bi tujci prejeli kakršnakoli ustna pojasnila o razlogih za njihovo vračanje. Ni jim bilo na primer pojasnjeno, da jih morajo slovenski organi izročiti tujim varnostnim organom, ker v Republiki Sloveniji niso zaprosili za mednarodno zaščito. V enem izmed zapisnikov o izročitvi in sprejemu osebe je bil kot razlog za zapustitev matične države navedeno, da je oseba »ekonomski migrant«. Iz uradnih zaznamkov pa izhaja, da sta dva od obravnavanih tujcev na vprašanje policista povedala, da sta matično državo zapustila zaradi groženj. V drugem zapisniku o izročitvi in sprejemu oseb po skrajšanem postopku pa so bile pri vseh petih posameznikih kot razlog za zapustitev matične države navedene vojne razmere oziroma versko preganjanje. Kot njihova ciljna država pa sta navedeni Slovenija oziroma Nemčija,« so navedli v sporočilu za javnost.

Čeprav je iz Zakona o mednarodni zaščiti mogoče razbrati, da posameznik svojo željo po mednarodni zaščiti izrazi sam, varuh meni, da je v primerih, ko je odločitev o vrnitvi praviloma izvedena v roku enega dne od trenutka pridržanja, pomembno, da policisti vsem osebam, ki potrebujejo mednarodno zaščito, po potrebi čim prej zagotovijo tudi ustrezne informacije glede azilnih postopkov v jeziku, ki ga razumejo. Omogočiti jim morajo tudi dovolj časa, da se lahko izrazijo, če bi želeli podati prošnjo za azil, in če to želijo, jim tudi to omogočiti.

Dodaja, da bi bilo v primerih, ko je odločitev o vrnitvi sprejeta v tako kratkem času in brez pisne odločbe ter tudi brez možnosti uveljavljanja učinkovitega pravnega varstva, smiselno od posameznika pridobiti izjavo, ali ima namero podati prošnjo za mednarodno zaščito v Sloveniji in to tudi ustrezno dokumentirati.

Pri varuhu so pričakovali, da se bo Ministrstvo za notranje zadeve (MNZ) opredelilo do izpostavljenih pomislekov, stališč in ugotovitev, a je v odgovoru, ki so ga prejeli 16. avgusta, ministrstvo le zagotovilo, da slovenska policija pri izvajanju svojih postopkov v celoti upošteva pravice tujcev, tudi pravico dostopa do postopka mednarodne zaščite.

Zato pri varuhu pogrešajo resen odgovor, prejeti pa jih tudi ni prepričal, da ne obstaja resna bojazen, da prihaja do nepravilnosti v okviru obravnave tujcev, zlasti na PP Črnomelj. Ministrstvu so v torek znova poslali dopis in predlagali, da se ponovno opredeli do znova izpostavljenih pomislekov, stališč in ugotovitev, zlasti pa predlagajo, da se sprejmejo ukrepi za doslednejše dokumentiranja vseh okoliščin policijskih postopkov s tujci, da bi to tudi kasneje dopuščalo vpogled v pravilnost in zakonitost sprejetih odločitev.