Svet24
© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.

Ponterosso ali Evropa


M. L.
28. 12. 2016, 13.00
Deli članek
Facebook
X (Twitter)
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

img_6913_000.jpg
Arhiv Dolenjskega lista
IMG_6913
img_6966_000.jpg
Anita Grubar in Grega Jordan-Muri (Foto:; M. L.)
img_6952_000.jpg
Orkester z dirigentom Tonijem Homanom (Foto: M. L.)
img_6923_000.jpg
Župan Ladko Petretič (Foto: M. L.)
img_6914_000.jpg
Foto: M. L.

Grega Jordan-Muri, član Pihalnega orkestra Kostanjevica na Krki, je prejel naslov godbenik leta 2016, ki mu ga je podelil ta njegov glasbeni kolektiv. Javnosti je to sporočila predsednica orkestra Anita Grubar, ko je na nedavnem božično-novoletnem koncertu v telovadnici osnovne šole Jožeta Gorjupa dobitniku izročila listino o prejemu naziva.

Tradicionalni decembrski koncert, ki ga je povezovala Melita Skušek, je bil tudi tokrat hkrati osrednja občinska slovesnost ob dnevu samostojnosti in enotnosti. V tako luč je dogodek postavil v nagovoru tudi kostanjeviški župan Ladko Petretič. Kot je rekel, bi se kot Slovenci morali zavedati, da živimo svobodno v samostojni državi v srcu Evrope. A po njegovem se včasih ravnanja zdijo kot prizadevanja izbrisati vse dobro v posamezniku in družbi. »Ves čas iščemo samo negativne plati družbe, kot da bi se bali svojih dobrih lastnosti, svoje pokončnosti, pridnosti. Še vedno se prepogosto primerjamo z drugimi državami in narodi, a vedeti moramo, da bomo zares veliki in uspešni postali takrat, ko bomo tudi v resnici postali enotni, ko ne bomo zavidali drug drugemu, ko bomo iskreno veseli uspeha vsakega izmed nas. Spoštovani, ni vse en sam brezup, nesmisel in brezciljnost, kot bi nekateri želeli prikazati, a morda je po šestindvajsetih letih vendarle prišel čas, da s svojo državo začnemo ravnati odgovorno in postanemo bolj aktivni tudi kot posamezniki. Mnogo nas je, ki v tej družbi in lokalni skupnosti vidimo tudi veliko dobrega, zato nas tudi za prihodnost ni strah.Tudi naša občina, ki je uradno začela delovati prvega januarja leta 2007, se pogosto sooča s podobnimi problemi kot država. Tudi pri nas se zdi, kot da smo kar nekako pozabili na optimizem, ki nas je prevzemal ob ustanovitvi samostojne občine, a kljub vsemu s trdnostjo lahko rečem, da je bila naša odločitev takrat prava, saj bi marsikateri projekt, ki smo ga izpeljali v teh letih, v prejšnji občini ostal neuresničen. Pred nami so novi izzivi in prav bi bilo, da jih poskušamo realizirati kar se da enotno,« je poudaril župan Ladko Petretič.

Slavnostni govornik Andrej Sotlar, dekan Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru, je med drugim rekel, da je Kostanjevica na Krki po svoji zemljepisni, enološki in kulturni edinstvenosti ter gostoljubnosti poznana po vsej Sloveniji in širše.

Kot je ocenil, četrt stoletja po plebiscitu žal izginja enotnost glede nekaterih temeljnih vprašanj obstoja in razvoja družbe in države in ne vemo, kam in kako. »Človek včasih dobi občutek, da se dobršen del slovenske politične elite obnaša, kot da je članstvo v Evropski uniji in Natu končni cilj, ne pa za strateško orodje za dosego drugih, mnogo pomembnejših političnih, gospodarskih in varnostnih ciljev. Stagnacija in celo nazadovanje, ki smo ju doživeli po izbruhu globalne finančne in gospodarske krize konec prejšnjega desetletja, sta bili tako dolgotrajni in boleči tudi zato, ker se je vsakokratna vladajoča partitokracija v tesni navezi s plutokracijo obnašala, kot da se je vse v Sloveniji začelo šele z njo. V stanju duha, kjer politiki razlagajo zgodovino, zgodovinarji se gredo politiko, gospodarska politika pa se bolj ukvarja s prerazdeljevanjem preostalega nekoč skupnega premoženja kot pa z ustvarjanjem novega družbenega bogastva, se ne gre čuditi, da se pri ljudeh pojavljajo apatija, dvom v proevropsko prihodnost Slovenije in nostalgija po socializmu in Jugoslaviji. Smo zaradi trenutnih težav res tako hitro pozabili na čas pred osamosvojitvijo, ki ni bil zaznamovan samo z deklariranim egalitarizmom in relativno socialno varnostjo, ampak tudi, na primer, redukcijami električnega toka, čakanjem v vrstah na plin, prašek in olje, bencinskimi boni, vožnjami z avtomobilom po sistemu parnih in neparnih dni, kupovanjem nekaterih najosnovnejših dobrin na Ponte Rossu in pri Debeli Berti, v letih pred razpadom Jugoslavije pa še strah zbujajočimi beograjskimi nočnimi sejami in protibirokratskimi mitingi, nenehnimi grožnjami vojske po uvedbi izrednih razmer in podobno folkloro. Če se v samo nedemokratičnost uradno demokratičnega političnega sistema niti ne spuščam. Zato bo, spoštovane in spoštovani, najbolje, da tovrstno nostalgijo obdržimo za svojo intimno rabo in z njo ne mešamo misli in čustev generacij, ki so se leta kasneje rodile v samostojni državi. Narod pa tako ali tako ne pozna nostalgije. Ima zgolj zgodovino in skozi njo usodo. Le narod, ki ima lastno državo, ima kolikor toliko v rokah svojo usodo. Največ odgovornosti za usodo države in narodov blagor gre po njegovem pričakovati in zahtevati od političnih elit na državni in lokalni ravni. Ampak vsak državljan je politično bitje, ki naj voli in bo voljeno in ki mu naj ne bo vseeno, kaj se dogaja z njegovo občino, pokrajino, državo ali narodom,« je dejal Sotlar.

Pravi način sta zato družbeno soodločanje in soodgovornost. To omogoča tudi obstoječi sistem politične demokracije, kot ga poznamo v Evropi na Zahodu. Ta po njegovem verjetno res ni popoln, je pa najboljši, kar jih trenutno poznamo. Le hitro razraščajočemu populizmu vseh barv ne smemo nasesti, kot je posvaril slavnostni govornik Andrej Sotlar.


© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.