J. A.

##IMAGE-3631389##

Policija je danes našla še zadnje od štirinajstih migrantov, ki so včeraj nekaj po 18. uri samovoljno zapustili sprejemni center v Dobovi. Policisti so šest prebežnikov našli že sinoči, preostalih osem pa na območju policijske postaje Brežice v zgodnjih jutranjih in dopoldanskih urah. Vsi bodo svojo pot normalno nadaljevali.

Na Policijski upravi Novo mesto so povedali, da so nekoliko neučakane prebežnike, ki so pot proti Zahodu želeli nadaljevati na lastno pest, pospremili nazaj v dobovski sprejemni center, od koder jih bodo pospremili naprej v namestitveni center.

Alenka Drenik z novomeške PU je nocoj sporočila, da so na mejni prehod za mednarodni železniški promet Dobova danes v spremstvu hrvaških policistov pripeljali trije vlaki s 3236 tujci. V Dobovi ta hip pričakujejo še četrti vlak s 1033 tujci, po napovedih hrvaških varnostnih organov pa naj bi okoli polnoči pripeljal še vlak z okoli tisoč tujci. Trenutno je v sprejemnih centrih v Dobovi in Brežicah še okoli 1200 tujcev.

Počivalšek: Ograje na meji so nujne zaradi odzivov držav severneje od Slovenije

Ograje na meji so nujne zaradi odzivov držav severneje od Slovenije, se je na opozorilo iz Bele krajine, da bo obmejna ograja škodovala tamkajšnjemu turizmu, odzval minister Počivalšek. Za njihovo postavitev so se odločili, ker je slovenska južna meja tudi schengenska meja, katere varovanje omogoča nemoteno delovanje vse države, je pojasnil.

Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek je v odzivu na odprto pismo, ki ga je nanj naslovil direktor črnomaljskega Razvojno izobraževalnega centra Bela krajina Peter Černič, zapisal, da je bil omenjeni ukrep, čeprav bodo začasne tehnične ovire zarisale sled v življenje na obmejnem območju in otežile izvedbo tamkajšnjih družabnih in turističnih prireditev, nujen.

Tako Slovenija kot vsa Evropa se namreč srečujeta z izjemnimi okoliščinami, vlada pa se nanje odziva po najboljših močeh. Njeni predstavniki tudi verjamejo, da bodo z začasno postavitvijo ovir še druge države na balkanski begunski poti spodbudili, da s podobnimi ukrepi nekoliko upočasnijo prihode večjih begunskih skupin ali pa da njihovo pot celo nekoliko preusmerijo, je še dodal minister.

Černič je ministru Počivalšku pisal kot gospodarstveniku z dolgoletnimi izkušnjami v turizmu. Kot je poudaril, želi kot razvojnik opozoriti na negativne vplive na že tako obubožano gospodarstvo v eni, kot je ocenil, najrevnejših slovenskih podregij.

Slovenska vojska je sicer žičnato ograjo za usmerjanje migrantov ob slovensko-hrvaški meji začela danes postavljati tudi v Beli krajini. Postavljajo jo na kmetijskem in gozdnatem območju v smeri od Kolpe proti Gorjancem oz. od vasi Božakovo proti zaradi poškodovanega mosta začasno zaprtemu maloobmejnemu prehodu Rakovec na območju metliške občine.

Šefic: Ni razloga za vznemirjenost in pretirano zaskrbljenost

Na ministrstvu za notranje zadeve po nedavnem terorističnem napadu v Franciji ocenjujejo, da je stanje v Sloveniji še vedno stabilno in varno. "Ni razloga za vznemirjenost ali pretirano zaskrbljenost," je na redni novinarski konferenci na temo begunske krize dejal državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Boštjan Šefic.

Po njegovih besedah je država po nedavnih terorističnih napadih v Parizu poostrila nadzor državne meje, varovanje objektov in intenzivirala aktivnosti v notranjosti države. Hkrati so poostrili določene postopke pri obravnavi migrantov. "Zaenkrat nismo zaznali nobenih posebnosti oziroma karkoli, kar bi nakazovalo, da bo kdo, ki prečka Slovenijo, imel namero škodovati Sloveniji," miri Šefic in dodaja, da stopnja ogroženosti ostaja nespremenjena.

Zagotovil je, da vsi pristojni organi delajo maksimalno, pri tem pa so pozorni na vse, kar se dogaja v Sloveniji ter si po potrebi izmenjujejo podatke z drugimi državami. "Gre za določene policijske taktike in pristope. Zlasti na zeleni meji smo povečali število tistih, ki jo nadzorujejo. Na samih mejnih prehodih še pogosteje izvajamo nadzor, poostrili smo tudi varovanje določenih objektov znotraj države," je dejal.

Tudi za varnost tistih, ki živijo, delajo, se šolajo ali so v varstvu v bližini nastanitvenih in sprejemnih centrov, je po Šefičevih besedah poskrbljeno, po potrebi pa sprejemajo dodatne varnostne ukrepe. Slednje so na "prošnjo posameznih institucij" že sprejeli, je povedal.

Do včeraj so sicer slovenski vojaki na meji že postavili nekaj več kot 26 kilometrov žičnate ograje, danes pa jo nameravajo postaviti 11 kilometrov. Pri tem se vlada zaveda, da ograja vpliva na življenje ljudi, zato bodo tam, kjer je to smiselno, izbrana druga tehnična sredstva od žičnate ograje, pravi državni sekretar.

Kot je še pojasnil Šefic, je danes do 12. ure v Slovenijo vstopilo 225.000 migrantov. Za mednarodno zaščito je po njegovih besedah prosilo 81 oseb. Od 43 rešenih prošenj nobeni ni bilo ugodeno, v 29 primerih je bil postopek ustavljen, ker so osebe zapustile azilni dom, ena oseba je prošnjo umaknila, v 13 primerih pa so prošnjo zavrnili, je pojasnil.

Po besedah vodje sektorja za operativo na upravi za zaščito in reševanje Stanislava Lotriča na terenu vsakodnevno pod okriljem civilne zaščite pomaga okoli 500 prostovoljcev in pripadnikov sil za zaščito in reševanje.

Prav tako je v teh dneh na terenu med 1200 in 1500 policisti, ki jim pomagajo tudi kolegi iz tujine. Teh je bilo po Šefičevih besedah na današnji dan 188 iz devetih držav, v naslednjih dneh pa jih pričakujejo še sto.

Na vprašanje, kako bo za jutri napovedana stavka vplivala na obvladovanje begunskega vlada, je državni sekretar ponovil, da morajo policisti kljub stavki izvajati vse nujne in varnostne naloge. Sam verjame, da bo stavka vodena tako, da bodo policisti opozorili na stanje v policiji, na drugi strani pa stavka ne bo vplivala na delo pri begunski krizi in na splošno varnost v državi.

Za jutri je Šefic napovedal sestanek operativne skupine, ki bo pregledala dosedanje aktivnosti in opredelila prioritete za naslednje obdobje. Ker se relativno dobri vremenski pogoji poslavljajo, se bodo pogovarjali tudi o nastanitvenih kapacitetah, primernih za zimsko obdobje, je napovedal.

Prav tako bo o tem govora na sestanku s predstavniki vseh občin, kjer so sprejemni in nastanitveni centri oz. so vključene v aktivnosti, povezane z migracijskim tokom. Sestanek je predviden za prihodnji teden, je dejal Šefic in dodal, da je bilo v občinah doslej razumevanje za njihove aktivnosti na visoki ravni. Upajo, da bo tako tudi v prihodnje, najti bo treba namreč nekatere nove rešitve tudi za morebitne nastanitvene centre.

Lotrič je pri tem opozoril, da bo delo v zimskih razmerah še zahtevnejše, v zadnjih dneh pa poskušajo predvsem dopolniti svoje materialne zmogljivosti, kar zadeva ogrevanje nastanitvenih kapacitet.

Državni sekretar je sicer znova demantiral informacijo, ki se je včeraj pojavila v srbskih medijih, da Slovenija in Avstrija zapirata schengensko mejo. Zagotovil je, da vse aktivnosti potekajo normalno, ker pa je bil v dopoldanskem času sprejem v Avstrijo nekoliko manjši, se je število migrantov v naših nastanitvenih centrih zgostilo, zato so prosili Hrvaško, da za nekaj ur zadrži prihod enega vlaka.

Razmere v begunskih centrih po mnenju aktivistov slabe, zdravstvena oskrba nezadostna

Razmere v begunskih centrih so slabe, zdravstvena oskrba je nezadostna, manjka usposabljanje za razvijanje kulturnih kompetenc zdravstvenih delavcev, so ugotavljali sodelujoči na okrogli mizo o dilemah zdravstvene oskrbe beguncev. Opozorili so, da v zdravstvenih ustanovah ni sistemsko poskrbljeno za tolmačenje in medkulturno mediatorstvo.

Na okrogli mizi o dilemah zdravstvene oskrbe beguncev v okviru znanstvenega posveta Migracije in zdravstvo v organizaciji ljubljanske zdravstvene fakultete in oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo filozofske fakultete, so predstavniki različnih vladnih ustanov in nevladnih organizacij ter aktivisti predstavili svoje izkušnje s terena s poudarkom na zdravstveni oskrbi beguncev.

Ugotovili so, da je pomanjkljivosti ogromno. Največjo težavo predstavlja način, kako so begunci nameščeni v nastanitvenih centrih, kjer vladajo neprimerne, nedostojne in človeka nevredne razmere. O stanju v centrih v Dobovi in Rigoncih so prikazali tudi tajno posnet in v javnosti še ne prikazan film, kjer med drugim begunci na mrazu ležijo na travi, policisti pa jih opazujejo iz ogrevanih kombijev.

"V centrih se njihovo zdravje absolutno slabša in nikakor ne moremo govoriti o ustrezni zdravstveni oskrbi, čeprav jo mnogi prostovoljci, med njimi zdravstveni delavci, poskušajo nuditi," je poudarila Uršula Lipovec Čebron s filozofske fakultete.

Stanje v nastanitvenem centru Brežice je predstavila Jerneja Turin iz Amnesty International Slovenija (AIS). Večina beguncev, med katerimi je veliko otrok in nosečnic, prihaja z vojno ogroženih območij. Spomnila je, da so konec oktobra ob večjem begunskem valu, na katerega sploh nismo bili pripravljeni, ljudje prihajali na slovensko-hrvaško mejo ponoči v spremstvu policistov brez vode in hrane ter po več kilometrov pešačili do nastanitvenih centrov.

V Brežicah so takrat imeli le 200 odej za 2000 ljudi, ki so spali na tleh, veliko tudi zunaj na travi pri 4 stopinjah Celzija brez vode in hrane, ni bilo niti toplega mleka za otroke, je naštela Turinova. Dodala je, da se je enako dogajalo v centrih v Dobovi in Rigoncah. Problemi so tudi pri zdravstveni oskrbi, ki je še vedno nezadostna, kajti marsikdo bi potreboval tudi psihosocialno pomoč, je še navedla.

Sara Lunaček s filozofske fakultete, ki je tudi sama obiskala omenjene lokacije, takšno stanje pripisuje pomanjkanju politične volje. "Vse to je posledica varnostnega diskurza, ki vidi v teh ljudeh na poti neko apriorno nevarnost," je dejala. Ograje, za katerimi vidimo nagnetene ljudi, so absurdne in čemu sploh služijo, se je še vprašala.

Da sodobne migracije niso začasen pojav, na katerega bi morali reagirati z izrednimi ukrepi, so opozorili na posvetu. Kljub temu pa se je od začetka 90. let v Sloveniji na to gledalo kot na prehoden fenomen. Zato se danes, ko je med nami na tisoče beguncev, soočamo z nepripravljenimi strokovnimi službami, pomanjkanjem znanja in izkušenj ter odsotnostjo strategij o sprejemu in vključevanju beguncev v družbo.