B. B.

B. B.

Krški občinski svetniki so sinoči največ časa posvetili odlagališču NSRAO (nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov) ter vprašanjem, povezanih z nadomestili lokalni skupnosti iz naslova odlagališča.

Kot je dejal predsednik komisije za spremljanje gradnje odlagališča Miran Veselič, ta glede na zastavljeno časovnico zaostaja približno eno leto (začetek poskusnega obratovanja odlagališča je trenutno predviden v letu 2021). Glavni razlog ta to je, da ima Agencija za radioaktivne odpadke (Arao), ki vodi projekt, težave z nerednim financiranjem, zato se izvajanje nalog občasno prekine, ugotavlja komisija.

Občinski svetnik Aleš Zajc (SMC), ki je tudi član komisije za spremljanje gradnje odlagališča, je ob tem opozoril tudi na neodzivnost hrvaške strani glede pobude o gradnji skupnega odlagališča NSRAO. Slovenija bo skladišče za svojo polovico odpadkov iz nuklearke namreč gradila v Vrbini, v neposredni bližini NEK, Hrvaška pa lokacije še nima niti ni odgovorila na uradno ponudbo Slovenije, naj se pridruži gradnji skupnega odlagališča. Zajc opozarja, da bi lahko ob tako pišmeuhovskem odnosu hrvaška polovica odpadkov še 20 let ali več ostala uskladiščena kar v NEK, kar je manj varna rešitev kot skladiščenje v posebej za to zasnovanem odlagališču.

Zato je predlagal, občinski svet pa je to tudi sprejel, naj se komisija za spremljanje gradnje odlagališča čim prej sestane s slovenskimi člani meddržavne komisije za NEK in vodi glede tega vprašanja tudi bolj aktivno politiko.

Poleg nerešenega vprašanje hrvaških odpadkov je župan Miran Stanko opozoril tudi na nekatere podrobnosti, ki so zapisane v osnutku novega zakona o skladu za razgradnjo NEK. Ta med drugim predvideva možnost, da bi sedež sklada preselili izven Krškega. »Najbrž ne v Zgornjo Kungoto ampak v Ljubljano,« je bil piker župan. Druga pomembna sprememba je, da bi sklad del svojega premoženja prepustil v upravljanje zunanjemu izvajalcu, tretja, in ta občino najbolj skrbi, pa je, da sklad nadomestil za odlagališče ne bi več plačeval neposredno na račun občine (krška iz tega naslova letno dobi približno 5 milijonov evrov), ampak ministrstvu za infrastrukturo, ki bi kasneje denar nakazalo lokalni skupnosti.

»Predlog spremembe zakona je bil doslej predstavljen zelo arogantno, kot da v Krškem nimamo kaj spraševati glede tega. Zgodovina se v resnici ponavlja. To je že tretji ali četrti poskus, kako bi država prišla do tega denarja. Začne se s sedežem. Druga zadeva je zunanji upravljavec sredstev sklada. Spomniti moram, da je sklad za razgradnjo le 2008, v najhujši krizi, ustvaril 6 ali 8 odst. minusa, drugi pa so v tistem času padli tudi za 40 do 50 odst. Najbolj smešno pa je, da bo Gen preko Arao nadomestilo plačeval ministrstvu za infrastrukturo. Naj se vlada raje loti odnosov s Hrvaško, sklad pa pusti pri miru, saj dela čisto dobro. Če bosta šla sedež in upravljane v Ljubljano, se ne bo dobro končalo,« je o načrtovanih spremembah razmišljal Jože Slivšek (SLS).

Predlog novele zakona o skladu za razgradnjo NEK bi lahko vlada v roku meseca ali dveh vložila v parlamentarno obravnavo, zato so svetniki sprejeli sklep, v katerem od vlade oz. ministrstva za infrastrukturo zahtevajo, naj razloge za te spremembe v roku meseca dni predstavi občinskemu svetu.