##IMAGE-3295438##

Lokalno partnerstvo Brežice in krajevna skupnost Šentlenart se ne strinjata z zagovorniki gradnje velikih novih objektov na brežiško-krškem polju. Veliki projekti bodo z nespametnim načrtovanjem katastrofalno obremenili njihovo življenjsko okolje, je danes predsednik vodstvenega odbora Lokalnega partnerstva Brežice Stane Preskar povedal za STA.

Kot je pojasnil na današnji novinarski konferenci, ki so jo v Šentlenartu pri Brežicah sklicali na pobudo tamkajšnje krajevne skupnosti, vodstvenega odbora Lokalnega partnerstva Brežice in brežiškega občinskega sveta, so po nedavnem sprejetju državno prostorskega načrta za umestitev odlagališča jedrskih odpadkov v občini Krško in po dogodkih na terenu, ugotovili, da se v tišini odvijajo priprave za gradnjo drugega nuklearnega bloka v Krškem.

Brežiško lokalno partnerstvo meni, tako Preskar, da je bil sklep občinskega sveta občine Krško legitimen, vendar pa prezgoden. Krška občina ima pri umeščanju odlagališča probleme s civilnimi tožbami štirih krajevnih skupnosti in zahtevami prebivalcev dveh vasi v neposredni soseščini nuklearne elektrarne, predvsem pa je pozabila, da se vplivi elektrarne ter odlagališča za nizke in srednje radioaktivne odpadke ne ustavljajo na administrativno določeni občinski meji, je opozoril.

Vplivi segajo tudi na območje sosednje brežiške občine, saj je mesto predvidenega odlagališča od brežiške občine oddaljeno le tri kilometre zračne črte, po varnostnem načrtu evakuacije v primeru jedrske nesreče pa je kot vplivno območje označena zračna razdalja deset kilometrov oziroma po neodvisni raziskavi, ki jo je naročilo brežiško lokalno partnerstvo, ta znaša 12 kilometrov, je dejal.

Po besedah brežiškega občinskega svetnika in člana Lokalnega partnerstva Brežice Matjaža Pegama, so v lokalnem partnerstvu prepričani, da posavsko okolje že sedaj slovenski energetiki plačuje prevelik davek, ob načrtih, ki jih država predvideva na območju brežiško-krškega polja pa je očitno, da bodo z okoljskega vidika kmalu postali ogrožena regija, je poudaril.

Država naj bi po Pegamovih besedah tako na območju 40 kvadratnih kilometrov načrtovala odlagališče jedrskih odpadkov, dve jedrski elektrarni, vojaško in civilno letališče, dve hidroelektrarni z velikim poplavnim območjem, v bližini bosta še dve kemični tovarni in plinska elektrarna s plinohrami, za nameček pa po sredini polja poteka glavni prometni koridor med zahodno Evropo in Balkanom.

Prebivalci regije so se z nekaterimi obstoječimi objekti sprijaznili, vendar pa od države upravičeno pričakujejo, tako Preskar, da jim na osnovi obstoječih objektov in vplivov nadomesti poslabšanje kakovosti življenja, pri kateri občinske meje niso pomembne.

Država bi morala pri umeščanju novih objektov upoštevati resnična strokovna merila, politično motivirane študije pa v primeru tako pomembnih odločitev zavreči, je nadaljeval Preskar. Preko pristojnih agencij bi morala zagotoviti možnost dialoga lokalne, strokovne in naravovarstvene javnosti ter pri umeščanju objektov spoštovati načela Aarhuške konvencije, za katera Lokalno partnerstvo Brežice sodi, da so bila v njihovem primeru kršena.

Pri dokončnih odločitvah o umestitvi velikih gospodarskih objektov naj ima odločujočo vlogo lokalna skupnost, je povzel predsednik krajevne skupnosti Šentlenart, podpredsednik vodstvenega odbora Lokalnega partnerstva Brežice in brežiški občinski svetnik Stane Radanovič.