Kresalova se je poklonila padlim borcem na Cviblju
Danes je na Cviblju nad Žužemberkom potekala komemoracija v spomin na 2.239 padlih borcev na večni straži na Cviblju. Venec so ob grob padlim borcem položili župan občine Žužemberk Franc Škufca in ostali lokalni politiki, različne zveze borcev iz vse Slovenije, delegacije diplomatskih predstavništev in ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal, ki se je v svojem govoru poudarila pomembnost narodnoosvobodinega boja za svobodo slovenskega naroda in se dotaknila tudi današnjih težkih razmer v gospodarstvu, ki na nek način spominjajo na boj pri fašizmu.
»Skupna ideja antifašizma ni poznala spolnih ali narodnih razlik, saj so v narodnoosvobodilni vojski sodelovali tudi pripadniki mednarodnih enot, na izjemno pomembno vlogo žensk v njej pa ne kažejo zgolj poimenovanja bolnic in šol po junaških kurikah in obveščevalkah, temveč tudi antifašistični kongres žensk v bližnjem Dobrniču iz leta 1943 ter organizacija Antifašistične fronte žensk.
Kljub vsem tem srditim spopadom in okupatorjevim ravnanjem s civilnim prebivalstvom v številnih vojaških ofenzivah, pa je borce narodnoosbovodilne vojske verjetno najbolj prizadelo nasprotovanje njihovemu gibanju na domačih tleh v obliki ustanovitve vaških straž in domobranskih enot. Ti so boju z zunanjim okupatorjem dodali pečat prave državljanske vojne, ki še danes buri duhove in deluje kot netivo številnim sodobnim političnim populizmom, ki skušajo zamegliti celovit pogled na te dogodke s selektivnimi pristranskimi izleti v kolektivni zgodovinski spomin.
Tega človeštvo že od nekdaj kleše v kamen, da bi samo sebe spomnilo na svoje zmage in poraze, veselje in trpljenje, pridobitve in izgube. Spomenik, ob katerem smo se letos zbrali, priča o velikih izgubah,vendar priča tudi o pomembni pridobitvi – zmagi nad fašizmom, svobodi slovenskega naroda, lastni državi, ki temelji na sodobnih, demokratičnih vrednotah in načelih. Zavedati se moramo, da so vrednote narodonoosvobodilnega in antifašističnega boja v svojem temelju vrednote miru. Da je ravno navidezni mir, ki tiho tolerira številne vsakodnevne oblike nestrpnosti do sočloveka, njihov najpogostejši rabelj. Vsako dobo, tudi našo, zaznamujejo nepravilnosti, diskriminacija in izključevanje, menjajo se zgolj sredstva za njihovo uveljavitev.
Obdobja krize so se v preteklosti že prevečkrat izkazala kot priročna priložnost za suspenz demokratičnih civilizacijskih pridobitev in krvavo reševanje tlečih konfliktov v družbi. Danes pa se vedno bolj kaže, da kriza, v kateri se je znašel ves svet, znova ogroža iste vrednote, četudi ne pokajo puške in topovi, ljudje pa ne umirajo v taboriščih. Podobe naših delavce kažejo slike propadajočih podjetij, delavce, ki ne dobivajo plačila za opravljeno delo in ki živijo, v nehumanih razmerah, ljudi, ki umirajo, ker ne dobijo zdravniške oskrbe, naraščajoče nestrpnosti do vsega drugačnega … Ob takih situacijah se politika in družba morata znati postaviti na pravo stran, kot so se na pravo stran postavili naši borci in naše borke. Vsakič, ko pogledamo spomenik, se moramo zato spomniti, zakaj so se borili oni in pomniti, zakaj se moramo boriti mi. Če tega ne bomo znali in zmogli, so zaman vse človeške žrtve in vsi spomeniki tega sveta,« je v svojem govoru povedala ministrica.
V programu komemoracije so sodelovali tudi častna enota Slovenske vojske, mestna godba Novo mesto, moški pevski zbor iz Žužemberka, moški pevski zbor Lopar iz Primorske, žužemberški lovski rogisti in recitatorji.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
