FOTO: Šarec v Beli krajini: ''Nikoli ne smemo pozabiti, na čigavi strani smo bili''
V Otoku pri Metliki so se včeraj spomnili dogodkov leta 1944, ko so slovenski partizani iz nemškega ujetništva pri Mariboru rešili več kot sto zavezniških vojnih ujetnikov, zavezniki pa so jih s tega belokranjskega partizanskega letališča prepeljali v zavezniško misijo v italijanski Bari. Slavnostni govornik je bil minister za obrambo Marjan Šarec.
"Tradicionalna prireditev nas opozarja na dogodke iz druge svetovne vojne, ki je povzročila mnogo gorja, mnogo prelite krvi in po nepotrebnem izgubljenih življenj," je, kot so sporočili z ministrstva za obrambo, dejal Šarec in opozoril, da tematika vojne ni izpeta in zastarela, saj nas na to opozarjajo dogodki ne tako daleč stran.
Druga svetovna vojna nas je po njegovih besedah postavila med narode z močno protifašistično zavestjo. "Nikoli ne smemo pozabiti, na čigavi strani smo bili in kaj smo kot slovenski narod dali za to, da je Evropa po vojni živela v svobodi in se otresla nacizma ter fašizma. In da danes lahko živimo v samostojni državi. Temelj za to so postavili slovenske partizanke in partizani s svojim pogumom in zavedanjem," je poudaril.
Ob slovesnosti je potekal še spominski pohod iz Semiča do Otoka. Zbrane je nagovoril tudi metliški župan Darko Zevnik.
Spominska prireditev je potekala na nekdanjem partizanskem letališču v Otoku, na katerega danes spominja tam postavljeno izvirno letalo DC-3 Dacota. Na slovesnosti so bili navzoči tudi pripadniki Slovenske vojske.
Prireditev so pripravili Občina Metlika, Združenje borcev za vrednote NOB Metlika, Društvo za ohranjanje spomina na reševanje zavezniških vojakov v času NOB - Vranov let v svobodo in območno Združenje slovenskih častnikov Bela krajina.
Metliški župan je pojasnil, da gre za vsakoletno spominsko prireditev mednarodne poti zavezništva, ki so jo po leta 1996 izdani knjigi, v kateri je eden izmed rešenih zavezniških pilotov - Avstralec Ralph F. Churches - popisal omenjene dogodke, naslovili Vranov let.
Partizanske enote so sicer zavezniške vojne ujetnike, med katerimi so bili predvsem strmoglavljeni letalski piloti, med njimi 87 britanskih, konec avgusta 1944 rešile iz nemškega taborišča pri Mariboru, partizani pa so jih nato prek okupirane Slovenije pripeljali do belokranjskega partizanskega letališča. Te dogodke v Občini Metlika obeležujejo od leta 2012, je še povedal Zevnik.
Partizansko letališče pri vasi Otok so začeli pripravljati spomladi 1944, zavezniki, ki so tam 17. septembra 1944 prvič pristali s petimi britanskimi letali, pa so ga poimenovali letališče Picadilly Hope. Ker je bilo majhno in ob dežju neuporabno, hkrati pa so se potrebe partizanske vojske in zaveznikov povečevale, so v bližnjem Krasincu zgradili novo letališče Picadilly Hope A.
Obe letališči sta delovali do konca druge svetovne vojne, z njiju pa se je v svoje baze vrnilo več kot 800 rešenih zavezniških letalcev. Hkrati so od tam na varno odpeljali 2000 otrok, žena in starejših, v zavezniške bolnišnice pa skoraj 1500 ranjenih partizanov. Na slovenskih partizanskih letališčih je narodnoosvobodilna vojska prejela na tisoče ton zavezniške pomoči.
Po besedah prirediteljev Vranovega leta naj bi ta mladino EU spominjal na zavezništvo med slovenskimi partizani, slovenskim prebivalstvom ter zahodnimi zavezniki v najhujših dneh svetovne zgodovine, pri slovenski mladini pa ohranjal ponos na ta del lastne zgodovine.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
