Veliko obljub, malo konkretnih zagotovil. Tako bi lahko z nekaj besedami opisali izkupiček današnjega obiska predsednika vlade Boruta Pahorja, ki je v Krško prišel na povabilo posavskih županov. Slednji so mu namreč že pred časom pisali zaradi zaskrbljenosti nad zaustavitvijo projekta HE na spodnji Savi, ki trenutno miruje predvsem zaradi težav s financiranjem. Pahor je danes Posavcem zagotovil, da je zaskrbljenost odveč in da se bo izgradnja preostanka verige nadaljevala v skladu s terminskim načrtom.

"Stvari so se premaknile iz mrtve točke in gredo v pravo smer. Interes države je, da v najkrajšem času zaključi z gradnjo objektov na spodnji Savi in tako prispeva k energetski oskrbi Slovenije," je povedal Pahor.

Gradnja HE Krško, ki se je praktično ustavila zaradi zapletov okoli izbire izvajalca za gradnjo akumulacijskega bazena, naj bi se tako kmalu nadaljevala. Predvčerajšnjim je bil naposled objavljen razpis za gradnjo akumulacijskega bazena in pripadajoče infrastrukture, ki naj bi ga, če ne bo zapletov, začeli graditi v začetku letošnjega poletja, državni prostorski načrt za HE Brežice pa naj bi bil sprejet najkasneje do letošnjega decembra oziroma januarja naslednje leto.

Preberite še ...

Slovenija

Kaj nam povedo analize goriv?

Pahor je ob obisku krške nuklearke napovedal tudi skorajšnjo pripravo energetskega načrta, o katerem naj bi parlament razpravljal še letošnjo jesen. V njem naj bi bil tudi predlog odločitve za izgradnjo drugega bloka jedrske elektrarne, o katerem bomo morebiti odločali na referendumu. Pahor namreč te možnosti ne izključuje, saj se mu zdi, da bi morali o tako pomembni stvari povprašati tudi ljudi.

Kljub vladnemu optimizmu pa v Odboru za hidroelektrarne na spodnji Savi z vsebino današnjih dogovorov niso povsem zadovoljni.

"Zadovoljen sem samo s tem, da je predsednik vlade zagotovil, da je to nacionalni projekt, ki ga vlada podpira, nisem pa zadovoljen z dogovori, ki niso konkretni in bojim se, da bo Ministrstvo za okolje in prostor spet izkoriščalo ta manevrski prostor," je povedal predsednik odbora Niko Galeša.

Kako bo s financiranjem več deset milijonov evrov težkega projekta je tako še vedno precej nejasno, saj naj denarja za izgradnjo celotne verige v vodnem skladu ne bi bilo dovolj. Je pa Pahor ob tem poudaril, da bo denar za gradnjo preostalih hidroelektrarn na spodnji Savi država zagotovila, če ne iz vodnega sklada pa s spremembo zakonodaje in tako spremenjenim načinom financiranja.

Galerija

Arhiv Dolenjskega lista