V organizaciji župnije Kočevje in Nove slovenske zaveze je danes pred kapelo Božjega usmiljenja pri grobišču Pod Krenom v Kočevskem Rogu, kjer ležijo posmrtni ostanki več tisoč domobrancev in drugih žrtev povojnih pobojev, potekala obletna spominska slovesnost z mašo. Somaševanje je vodil novomeški škof Andrej Glavan, v spominskem programu pa je spregovorila publicistka Helena Jaklitsch.

V Kočevskem Rogu naj bi po predvidevanjih zgodovinarjev na sedmih grobiščih končalo do 30.000 žrtev medvojnih in povojnih zunajsodnih pobojev, največ, 15.000 do 20.000, pa v breznu Pod Krenom, ki kot takšno danes simbolno predstavlja številna druga množična grobišča po vsej Sloveniji. Prva spravna slovesnost je potekala prav pri grobišču Pod Krenom in sicer 8. julija 1990, udeležila pa sta se je se takratni predsednik države Milan Kučan in takratni nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar.

Pred začetkom današnje slovesnosti je garda Slovenske vojske v imenu predsednika države Boruta Pahorja k obeležju pred breznom položila venec, slovesnosti pa se je v njegovem imenu udeležil predsednikov svetovalec za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Boštjan Žekš. Srečanja, katerega namen je molitev za pokojne, spravo in odpuščanje med slovenskim narodom in se ga že tradicionalno udeležujejo svojci pobitih vojnih ujetnikov, ki so jih zavezniške angleške sile leta 1945 vrnile iz avstrijske Koroške , so se udeležili tudi nekateri predstavniki slovenskega političnega življenja, tako denimo poslanca SDS Jože Tanko in Branko Grims, generalna sekretarka SDS Alenka Jeraj, poslanca NSi Iva Dimic in Jožef Horvat ter predstavniki SLS.

Škof Andrej Glavan je v svojem nagovoru poudaril, da so tisti, ki se ne spominjajo zgodovine, obsojeni, da jo ponovno doživijo. Ob tem je izrazil zgroženost in žalost nad izjavo predsednika Zveze združenj borcev za vrednote NOB Tita Turnška, "da sprave ni, je ne bo in je ne sme biti". Poudaril je, da delitve, ki so jih mnogi drugi narodi uspešno presegli, nas dušijo do te mere, da preprečujejo, da bi prišli do sinergije in sodelovanja, kljub različnim pogledom. Po njegovih besedah je edina prava pot, pot spominjanja in sprave.