Poslanke in poslanci so s 50 glasovi za in nobenim proti danes sprejeli zakon o romski skupnosti. Krovni zakon predvsem določa posebne pravice do organiziranosti Romov na državni in lokalni ravni ter financiranje te organiziranosti. Zakon bo posegel tudi na področja bivalnih razmer v romskih naseljih, zaposlovanja ter vzgoje in izobraževanja. Romska skupnost bo s tem zakonom dobila pravno-formalni status, ki bo urejal različna področja in bo hkrati pomenil tudi zapolnitev mednarodnih konvencij, ki jih je podpisala Slovenija. Slovenija pa bo s tem zakonom postala tudi prva država v Evropski uniji, ki bo imela zakon o romski skupnosti. Ta nima položaja klasične narodne manjšine, kot jo pozna ustava, temveč gre za posebno skupnost ali manjšino, etnično skupnost, ki ima posebne antropološke, etnične in kulturne različnosti.

Zakon med drugim predvideva ustanovitev sveta romske skupnosti, ki ga bo sestavljalo 21 članov, od tega 14 predstavnikov Zveze Romov Slovenije in sedem predstavnikov romskih skupnosti v svetih samoupravnih lokalnih skupnosti. Zakon določa tudi, da za usklajeno uresničevanje posebnih pravic pripadnikov romske skupnosti vlada sprejme program ukrepov v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi in svetom romske skupnosti. V občinskem svetu občin, v katerih se voli predstavnika romske skupnosti v mestni oziroma občinski svet, se ustanovi posebno delovno telo za spremljanje položaja romske skupnosti, sestavljeno iz najmanj šestih članov. To torej velja tudi za Novo mesto, Trebnje, Šentjernej Krško, Semič, Metliko in Črnomelj.