Svet24
© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Renata Brunskole gostja HKU

"Državi naj se zgledujeta po lokalni politiki"


dolenjski-list
STA
26. 2. 2009, 08.00
Posodobljeno
05. 03. 2009 · 17:34
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

renata_brunskole_in_klasje.jpg
R.B.
Renata Brunskole in Klasje. (Foto: R.B.)

##IMAGE-3306921##

Metliška županja in poslanka državnega zbora (SD) Renata Brunskole je včeraj kot gostja tribune, ki jo je v Novem mestu priredilo tukajšnje Hrvaško kulturno združenje (Hrvatska kulturna udruga - HKU), govorila na temo Meje niso ovira za sodelovanje in prijateljstvo. Kot je povedala za Brunskoletova, bi se moralo odlično sodelovanje obmejnih občin prezrcaliti na medrepubliško raven.

Po njenih besedah je torkov sestanek med premierjema Borutom Pahorjem in Ivom Sanaderjem, kljub vsem ocenam, ki so se pojavile ob njunem prvem srečanju, prinesel pozitivno izhodišče za nadaljnje delo, pomenil pa je prvi korak pri reševanju skupnih vprašanj.

Kot je pojasnila v belokranjskem narečju, ki ga po njenem mnenju razumejo na obeh straneh meje, se z županskimi kolegicami in kolegi hrvaških obmejnih občin dobro razume, številne družine ob slovenski južni meji pa so povezane tudi sorodstveno.

Sodelovanje med hrvaškimi in belokranjskimi občinami je označila za tradicionalno odlično. Reka Kolpa teh občin ne razmejuje, temveč jih povezuje, kar se odraža tudi v geslu skupnega slovensko-hrvaškega projekta Reka Kolpa, reka življenja. V Metliki menijo, je nadaljevala, da so sosedje pomembnejši od sorodnikov, pomembno pa je tudi dobro gospodarsko sodelovanje, od katerega je odvisna marsikatera zaposlitev na obeh straneh meje.

Dosedanje sodelovanje med belokranjskimi in hrvaškimi obmejnimi občinami se bo po njeni sodbi z dokončanjem ceste tretje razvojne osi še izboljšalo. Takrat naj bi tudi oba belokranjska mednarodna mejna prehoda Metlika in Vinica bolje izkoriščena polno zaživela in razbremenila mejni prehod Obrežje, do takrat pa bi v Beli krajini potrebovali še nekaj maloobmejnih prehodov, s katerimi bi življenje ljudi ob slovensko-hrvaški meji postalo zložnejše, je poudarila.


© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.