© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.

Brežiško lokalno partnerstvo pri belgijskih kolegih


dolenjski-list
Tekst in foto: Davor A. Lipej
27. 1. 2010, 18.35
Posodobljeno
10. 02. 2010 · 23:55
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

dessel_belgija_01.jpg
Arhiv Dolenjskega lista
dessel_belgija_09.jpg
Arhiv Dolenjskega lista

Člani brežiškega lokalnega partnerstva in predstavniki Agencije za radioaktivne odpadke (ARAO) na čelu z direktorjem Vladislavom Krošljem, so se na dvodnevnem obisku v Belgiji, kjer so se mudili v ponedeljek in torek, seznanili s številnimi primeri dobre prakse pri umeščanju odlagališča nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov v prostor.

Kot je znano, je vlada že potrdila lokacijo našega bodočega odlagališča, ki ga bo gradila v Vrbini. V tekmi za odlagališče sta bili vseskozi dve občini, Brežice in Krško, podobna je situacija pa je tudi v belgijskem primeru, med občinama Dessel in Mol. Ravno na tem primeru so lahko Brežičani dobili mnoge odgovore na še vedno pereča vprašanja.

Po sedanjem načrtu dobi namreč brežiška občina okoli 1,6 milijona evrov nadomestila, krška okrog 7,2 milijona in sevniška okoli 600.000 evrov nadomestila na leto. V Brežicah so še vedno prepričani, da tovrstna razdelitev ni pravična, da bi morali bolj upoštevati bližino odlagališču in ne toliko občinske meje.

Odlagališče daleč od nukleark

Belgijci so Brežičanom pojasnili predvsem svoje videnje in način iskanja družbene sprejemljivosti objekta, ki ga bodo postavili kar na mejo med obema občinama, s čimer so precej zmanjšali napetosti, ki ob tem nastajajo. Gostom so ponudili številne informacije, odgovarjali na mnoga vprašanja, ob tem pa so jih tudi popeljali po območju, kjer bo stalo njihovo odlagališče, pa tudi proizvodnja betonskih kontejnerjev, v katere bodo shranjevali odpadke iz svojih jedrskih zmogljivosti.

Belgijsko odlagališče bo nadzemno, medtem ko je pri nas predvidena podzemna geološka hramba odpadkov z vkopanimi silosi. Predvideno belgijsko odlagališče ni v neposredni bližini katere izmed njihovih jedrskih elektrarn, pri nas pa je tako rekoč na dvorišču naše ednine nuklearke. Po nekaterih trditvah je tudi nenapisana praksa v zahodnem svetu, da odlagališče ni nujno v neposredni bližini elektrarne, še več iz določenih razlogov številni odlagališče locirajo stran od nje.

Obe belgijski občini, Dessel in Mol, sta pri izboru lokacije nastopili skupno, čeprav imata še vedno vsaka svoje lokalno partnerstvo, svoj sklad s katerim upravljata in tudi financirata določene projekte v lokalnih skupnosti.

Ustanoviti nameravajo tudi nov sklad, iz katerega bi lahko črpali denar za neodvisne študije, analize okolja, zdravstvene projekte in podobno. Belgijci so občinske meje pri tem popolnoma izvzeli, saj je bistvena le razdalja. V nekajkilometrskem pasu od predvidenega odlagališča v dveh občinah živi okoli 30.000 prebivalcev.

"Vidijo le denar"

dessel_belgija_13.jpg
Arhiv Dolenjskega lista

Po besedah direktorja njihove agencije za jedrske odpadke, Niras, so v sklepni fazi projekta in bodo v kratkem začeli z gradnjo, se jim pa z njo ne mudi prav močno. To je še posebej navdušilo Staneta Radanoviča, predsednika KS Šentlenart, ki je najbližje predvideni krški lokaciji odlagališča. Povedal je, da se pri nas iz njemu nerazumljivih razlogov pretirano hiti.

Predsednik brežiškega lokalnega partnerstva Stane Preskar meni, da bi tudi v našem primeru morali bolj upoštevati prakso drugih. Tako bi morali odgovorni v državi veliko bolj prisluhniti lokalni skupnosti, še več, Preskar je prepričan, da je v izbor lokacije vse preveč vpletena politika, tako na lokalnem kot državnem nivoju, ki ima pri tej zadevi celo več besede kot jedrski strokovnjaki in okoliški prebivalci.

Preskar tako opozarja, da pri vprašanju odlagališča mnogi vidijo le denar in da si določeni krogi celo žele, da bi lokalno prebivalstvo, ki deluje v okviru lokalnega partnerstva, povsem izključili. Ob tem je bil kritičen tudi do nekaterih medijev, ki o delovanju lokalnih partnerstev, o želji okoliških ljudi, da ne bi bili izključeni iz dogajanj, poročajo pristransko in včasih neobjektivno.

Kakšen bo način reševanja vključevanja lokalne skupnosti, tako v Brežicah kot Krškem, v monitoring, ne le odlagališča, ampak tudi celotnega jedrskega objekta, v tem trenutku še ni povsem jasno. Direktor ARAO se nagiba k prenovljeni shemi in načinu delovanja, nedvomno je pristaš vključevanja in ne izključevanja okoliških prebivalcev.


© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.