Med naj prostovoljci Metka Zupančič in Društvo podeželske mladine Krško
Med nagrajenci sta Metka Zupančič na predlog Srednje elektro-računalniške šole in tehniške gimnazije Novo mesto in Društvo podeželske mladine Krško.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Mladinski svet Slovenije je danes na Brdu pri Kranju že 24. leto zapored podelil priznanja naj prostovoljcem in prostovoljskim projektom preteklega leta.
Na 24. natečaj Prostovoljec leta je prispelo 140 prijav, 20 za projekte in 120 za posameznike. Komisija je med njimi izbrala naj prostovoljke in naj prostovoljce v treh starostnih kategorijah. V starosti do 19 let sta naziv prejela tabornik Črt Štibelj ter Metka Zupančič na predlog Srednje elektro-računalniške šole in tehniške gimnazije Novo mesto.
Metka je prostovoljka že od osnovnošolskih let in skrbi za tutorstvo sošolcem in mlajšim dijakom pri zahtevnih predmetih, sodelovala pa je tudi pri drugih prostovoljskih aktivnostih. Kot pravijo na njeni šoli, je s svojo pozitivno naravnanostjo in energijo je k prostovoljstvu navdušila tudi druge vrstnike ter postala pomemben vezni člen med svetovalnimi delavkami in dijaki, ki so potrebovali pomoč.
Metka Zupančič je pred kratkim postala tudi naj prostovoljka novomeškega Rdečega križa.
V kategoriji od 20 do 29 let sta prostovoljca leta postala Jan Špiclin na predlog Inštituta Zlata pentljica in Kaja Rukav na predlog društva Humanitarček, v kategoriji od 30 let dalje pa Božidar Kanalec na predlog Društva ledvičnih bolnikov Posočja ter Majda Keček na predlog združenja Spominčica-Alzheimer Slovenija.
Priznanje za posebne dosežke sta prejela Andreja Udovič iz nacionalnega združenja za kakovost življenja Ozara Slovenija in Društvo podeželske mladine Krško za projekt Parakmečko popoldne.
Projekt je nastal iz osebne izkušnje, saj sta njegova pobudnika člana društva, ki imata sorojenca s cerebralno paralizo. S premišljenimi prilagoditvami tradicionalnih kmečkih iger in kviza so ustvarili sproščeno popoldne, na katerem so mladostniki in odrasli z invalidnostjo sodelovali kot enakovredni udeleženci. Ob pomoči članov so se preizkusili v slalomu z vozičkom, razvrščanju pridelkov, ruženju koruze in kmečkem kvizu. Doživeli so pravi občutek aktivnosti, uspeha in pripadnosti, projekt pa je pri prostovoljcih hkrati razvijal empatijo, razumevanje in občutek za sočloveka.
Naj mladinska voditeljica je na predlog Zavoda za mladino, šport in turizem Trbovlje postala Nastja Planinc.
Osrednjo priznanje, priznanje za naj mladinski projekt pa je prejela Zveza tabornikov Slovenije za Zlet 2025. Kot je zapisala komisija, projekt sodi med najvidnejše primere kakovostnega prostovoljstva v Sloveniji. Pomembna sta tako njegov obseg kot vpliv na razvoj mladih. Na Zletu 2025 je sodelovalo več kot 1300 udeležencev in več kot 300 prostovoljcev.
Prostovoljce je danes na Brdu pri Kranju kot častna pokroviteljica prireditve nagovorila predsednica države Nataša Pirc Musar. Kot je izpostavila, je prostovoljstvo zelo vpeto v našo kulturo in način življenja. Po podatkih iz leta 2024 je v Sloveniji delovalo 203.786 prostovoljcev, ki so opravili več kot 8,5 milijona ur prostovoljskega dela.
"Dobrota pa se ne meri v številkah, urah ali priznanjih. Meri se v življenjih, ki se jih dotakne. V občutku, da nekdo ni ostal sam. V trenutku, ko človek začuti, da ga nekdo vidi, sliši in razume. Meri se v odpravljanju revščine, varovanju okolja in zmanjševanju neenakosti," je dejala predsednica.
Kot je povedala, je vsako dejanje dobrega sporočilo, da nam ni vseeno, da še vedno ali pa vedno bolj verjamemo v družbeno odgovornost, pravičnost, v dostojanstvo človeka in okolja in da je prihodnost lahko boljša, če jo gradimo skupaj. "Dokazujete, da empatija ni šibkost, ampak moč, da solidarnost ni zastarela vrednota, ampak potreba in da največje spremembe pogosto nastajajo v tihih dejanjih človeka, ki se odloči pomagati," je predsednica nagovorila prostovoljce.
Poudarila je, da današnja slovesnost nosi pomembno sporočilo, in sicer da dobrota obstaja, da skupnost živi in da prihodnost ni nekaj, kar nas samo čaka, ampak nekaj, kar ustvarjamo skupaj tukaj in zdaj z vsakim dejanjem sočutja, vsakim prostovoljskim projektom in vsakim človekom, ki se odloči, da ne bo brezbrižen.
Prostovoljstvo kaže, da družba najbolje deluje takrat, ko znamo stopiti skupaj, je izpostavila tudi predsednica Mladinskega sveta Slovenije Eva Kotnik. "Svet vse bolj prepoznava, da brez empatije, medsebojne podpore in sodelovanja ni mogoče graditi družbe, v kateri ni nihče spregledan in kjer skupnost pomeni več kot posameznik sam," je dejala. Ob tem je poudarila, da vlaganje v prostovoljstvo ni strošek ampak vlaganje v družbo, kakršno si želimo v prihodnosti.
Prostovoljstvo pa ni pomembno le za družbo ampak tudi zaradi vpliva, ki ga ima na posameznika. Prostovoljstvo mlade povezuje in jim daje prostor, da razvijajo samozavest, kompetence, občutek odgovornosti in pripadnosti, uči jih sodelovanja, solidarnosti in aktivnega državljanstva, je povedala Kotnik.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
