Vedno ste poudarjali, da visoka politika ne sodi v tako majhen kraj in občino, kot je vaša. Ste oziroma kako ste to uspeli preseči?

»V času delovanja v KS in pozneje kot svetnik v novonastali občini sem kar dodobra spoznal delovanje in tudi razmere v lokalni skupnosti ter ugotovil, da v tako majhne občine, kot je naša, visoka politika res ne sodi. Vedno je treba delati za skupno dobro, tako da bodo ljudje v njej radi živeli. Posebnih političnih ambicij nisem nikoli imel, čeprav sem bil v preteklosti večkrat povabljen, da kandidiram za župana, na nadomestnih volitvah leta 2011 pa sem se odločil za to na prošnjo ljudi – svetnikov, društev in nekaterih občanov; očitno so v meni videli osebo, ki bi lahko kaj prispevala k razvoju občine. Ker sem vodil podjetje, je bil kar izziv, kako organizirati in uskladiti njegovo nemoteno delovanje ter hkrati voditi občino. Lahko rečem, da mi je z dobrim in s konstruktivnim sodelovanjem občinske uprave, še posebej njene direktorice, in tudi z občinskim svetom v celotnem obdobju županovanja to kar dobro uspevalo. Predvsem pa je pomembno, da se je med vsemi vzpostavilo medsebojno zaupanje.«

Kakšna je vizija razvoja občine?

»Seveda je za razvoj občine potrebna tudi vizija, treba si je postaviti cilje in tudi ukrepe, kako priti do tam. Vizija razvoja je bila zastavljena dolgoročno v več smereh z določenimi prioritetami. Da bi zagotovili ustrezne pogoje za predšolsko in šolsko vzgojo, smo že v letu 2012 zgradili novo osnovno šolo z ustreznimi kapacitetami vrtca, v letu 2015 pa še športno dvorano. Drugo področje je komunalna infrastruktura. Lotili smo se posodobitve obstoječega vodovodnega sistema in dograditev še preostalega omrežja na območjih, na katerih ga še ni bilo. To smo v veliki meri uresničili s projektom Oskrba s pitno vodo Suhe krajine in bomo sklenili s projektom Hidravlične izboljšave še na preostalem delu občine. Z gradnjo čistilne naprave v Globodolu in na Šrangi, s skorajšnjim povečanjem kapacitete na centralni čistilni napravi v Mirni Peči in sofinanciranjem malih čistilnih naprav smo in bomo veliko prispevali k urejenemu in čistemu okolju. Razvoj na področju gospodarstva smo zastavili že ob umeščanju avtoceste z industrijsko cono, ki smo jo nadgradili v celovito ekonomsko-poslovno cono, ki se v zadnjem obdobju pridno polni. To področje je skupaj z novimi delovnimi mesti temelj za prihodnjo finančno stabilno in varno poslovanje lokalne skupnosti. S subvencijami podpiramo tudi kmetijstvo, ki je v naši občini pomembna panoga. Dobre osnove za razvoj kulture smo dali z ureditvijo Muzeja Lojzeta Slaka in Toneta Pavčka ter s sodelovanjem društev na področju kulture. Medsebojno sodelovanje tudi z drugimi društvi daje dobro osnovo za druženje vseh občanov. Cestno področje pa je tisti segment, ki bo v prihodnosti zahteval večja vlaganja, predvsem lastnega, občinskega denarja. Naj ob tem dodam, da si na občini vseskozi prizadevamo pridobiti čim več državnega in evropskega denarja; do zdaj smo bili pri tem kar uspešni.«

Ste v času, ko postavljate zelo pomembne temelje za razvoj gospodarstva, ki bodo pomenile dolgoročni razvoj.

»Res je, s pridobitvijo priključne ceste na avtocesto so se izpolnili pogoji za nadaljevanje ustvarjanja pogojev za razvoj gospodarstva; najprej smo skupaj z investitorji zgradili industrijsko cono v površini okoli 20 ha. Glade na zanimivo lokacijo ob avtocesti in zanimanje gospodarskih subjektov smo začeli pripravo ustrezne dokumentacije za širitev na levi in desni strani avtoceste, vzporedno so se izvajali odkup zemljišč, izpeljava komasacij ter priprava dokumentacije za gradnjo komunalne infrastrukture in izravnavo terena. Tako zdaj celotna poslovno-gospodarska cona z zelenimi površinami že presega prek 80 ha površin. S pospešenim urejanjem komunalne infrastrukture v zadnjem obdobju resnično postavljamo temelje za razvoj gospodarstva. V coni zdaj deluje 10 podjetij, ki zaposlujejo prek 600 ljudi. Uspešen razvoj gospodarstva omogoča tudi uspešen razvoj lokalne skupnosti.«

Občina postaja tudi zelo privlačna za priseljevanje. Čemu to pripisujete?

»Gotovo je eden osnovnih vzrokov razvoj gospodarstva in možnost zaposlovanja, ne nazadnje smo pa še vedno podeželska občina in življenje na podeželju je gotovo lepše in prijaznejše. Pomembna pa je tudi umeščenost ob ugodni prometni infrastrukturi, v neposredni bližini je avtocesta, imamo tudi železniško povezavo.«

Nastajajo tudi nove stanovanjske cone. Pravkar končujete komunalno opremljanje cone Nad Postajo. Kakšno je zanimanje zanjo?

»V juliju bomo končali gradnjo celotne infrastrukture v stanovanjski coni Nad Postajo in tako omogočili gradnjo stanovanjskih objektov. Na tej lokaciji bo mogoče zgraditi okoli 45 objektov. Zanimanje je zelo veliko, večina lastnikov je znana, nekateri so celo že začeli gradnjo, kar nekaj pa jih pridobiva gradbena dovoljenja.«

Pri Ekonomsko-poslovni coni Dolenja vas in stanovanjski coni Nad Postajo ste pri opremljanju sodelovali s konzorcijem lastnikov. Kako ste pridobili njihovo zaupanje, kako pomembno sta za občino takšno razumevanje in sodelovanje?

»Prve izkušnje smo pridobivali v času osnovanja pa tudi gradnje komunalne infrastrukture v industrijski coni, saj tako majhna občina, kot je naša, nima toliko denarja, da bi lahko samo gradila infrastrukturo. Če smo želeli ustrezno hiter razvoj oz. opremljanje con, smo bili prisiljeni izkoristiti zakonsko možnost predplačila komunalnega prispevka. Za to pa je bilo treba pridobiti zaupanje lastnikov – investitorjev. V gospodarski coni je bilo vse skupaj preprosteje, saj je bilo lastnikov manj, a z ustrezno komunikacijo smo v stanovanjski coni Nad Postajo uspeli v konzorcij pridobiti prek 80 odst. lastnikov in tako smo skupaj bistveno hitreje zgradili celotno komunalno infrastrukturo.«

Zagotovitev pitne vode za vse je že od ustanovitve občine med najpomembnejšimi cilji. Vodovod ste gradili sami, bili ste del velikega projekta suhokranjskega vodovoda, zdaj se lotevate še projekta hidravličnih izboljšav vodovodnega sistema.

»Tako je. V letu 2020 smo nekako dokončali suhokranjski vodovod in tako s primarnim vodovodnim sistemom opremili in tudi posodobili veliko večino vodovoda v občini. Ostali so nam še posamezni odseki, na katerih še niso imeli vodovoda, kot so Golobinjek, severni del občine in Laze, potrebe so po izboljšavah že dotrajanega vodovoda v Globodolu, določeni sekundarni vodi pa tudi potreba po povečanju vodohrama na Plešivici. Zato smo se kot vodilna občina skupaj z občinama Žužemberk in Dolenjske Toplice odločili, da gremo na razpis za pridobitev EU-sredstev iz naslova regij. S tem projektom bomo zagotovili zdravo pitno vodo za večino prebivalcev v naši občini.«

Ste tudi pred težko pričakovano prenovo in širitvijo t. i. lokalne ceste po dolini Mirna Peč–Malenska vas–Vrhovo. Tudi sicer nameravate v prihodnosti več pozornosti nameniti cestam?

»To cesto imamo že kar nekaj časa v naboru kot prednostno zaradi gostote prometa pa tudi varne vožnje s kolesi in gibanja pešcev. Izvajalec je izbran in tudi uveden v delo, začeli pa bomo najprej na odseku Malenske vasi. Zaradi obsežnosti naložbe, cesta je dolga kar 2,7 km, in dejstva, da jo bomo v celoti morali financirati z lastnimi sredstvi, se bo gradila etapno. Naša velika želja je, da bomo v prihodnje, ko bo na voljo več denarja, več vlagali v cestno infrastrukturo tudi na preostalem delu občine.«

Lani ste končali obsežno energetsko prenovo nekdanje osnovne šole, v kateri je nove prostore dobila tudi občinska uprava, v njej delujejo tudi Muzej Lojzeta Slaka in Toneta Pavčka, zdravstvena ambulanta in enota vrtca. Kdo vse bo še našel prostor v njej?

»V lanskem letu smo z energetsko prenovo nekako zaokrožili večji del obnove objekta stare osnovne šole, v katero smo umestili tudi občinsko upravo in v muzej tudi stalno zbirko Toneta Pavčka. Čaka nas še zunanja ureditev objekta, v katerem bo svoj prostor dobila tudi zunanja razstava mojstra pisane besede. V še preostalih prostorih bi v prihodnje želeli umestiti še druge znane Mirnopečane in tudi lastno knjižnico.«

Muzej Lojzeta Slaka in Toneta Pavčka je nedvomno velika pridobitev za kraj in občino. Kaj vam pomeni?

»Ureditev Muzeja Lojzeta Slaka in Toneta Pavčka je bila resnično prava odločitev, vse to nam potrjujejo številni obiski, predvsem pa vtisi, ki jih obiskovalci vpišejo v knjigo ali pa nam jih, meni in tudi delavcem muzeja ali celotni občinski upravi, velikokrat osebno izrečejo. Za našo lokalno skupnost je bil to velik finančni zalogaj, vendar verjamem, da smo z obema stalnima razstavama naredili veliko za prepoznavnost občine in naših častnih občanov, predvsem pa za ohranjanje kulturne dediščine za prihodnje rodove.«

Na občini veliko razmišljate tudi o ureditvi središča Mirne Peči.

»Tudi to je v zadnjem obdobju kar pomembna tema. Že v preteklosti smo z določenimi aktivnostmi želeli pridobiti določene informacije, med drugim so študentje arhitekture na delavnici pripravili določena razmišljanja, kako urediti center. Začeli smo tudi izdelavo podrobnega prostorskega načrta središča Mirne Peči. Občina ima v lasti kar nekaj zemljišč, zato bi res radi, da skupaj s stroko in predvsem z občani najdemo čim boljše rešitve, da bi center res zaživel kot pravi center naše občine.«

Če se še malo dotaknimo društev in njihovega dela. Kar nekaj jih imate v občini, ki pomembno bogatijo dogajanje.

»V občini deluje nekaj več kot 20 društev, večina dela dobro in brez njih si skoraj ne moremo zamisliti kakovostnega in varnega življenja v Mirni Peči. Zelo dobro je, da na veliko prireditvah, predvsem pa ob občinskem prazniku, društva združijo moči in tako še bolj popestrijo dogodke. Naj poudarim gasilce, ki pomagajo na prireditvah in nesebično priskočijo na pomoč, ko je to potrebno. V ta segment se z opravljanjem Prostoferja vključujejo tudi upokojenci. Potem je tu kulturno društvo Četrtkova brenčanja, ki nas vsak zadnji četrtek v mesecu razveseli z nekim zanimivim dogodkom. Lepo obletnico, in sicer 25-letnico delovanja, letos praznuje tudi zagnano Društvo podeželskih žena, ki skoraj na vsakem dogodku, ki se ga udeležijo, pustijo pomemben pečat; letos so na državnem tekmovanju v Šentjerneju že tretjič osvojile prvo mesto.«

Glede na vse, kar ste povedali, bi lahko rekli, da je pred Mirno Pečji lepa prihodnost.

»Glede na zdajšnji razvoj, na še predvidene investicije in hiter razvoj gospodarstva v ekonomsko-poslovni coni, verjamem, da bo na voljo tudi več denarja, ki ga bomo lahko v večji meri namenili za naložbe v cestno infrastrukturo in tudi v urejanje posameznih vasi. Tako se bo gotovo izboljšala tudi kakovost življenja, če bomo kot ljudje še uspeli to nadgraditi z dobrim medsebojnim povezovanjem, pa je pred Mirnopečani res lepa prihodnost.«

Občina Mirna peč praznuje

STALNA RAZSTAVA

Tone Pavček – pesnik slovenske duše

Muzej Lojzeta Slaka in Toneta Pavčka, Trg 8, Mirna Peč.

Občina Mirna Peč je v letu 2018 uredila Muzej Lojzeta Slaka in Toneta Pavčka in v njem v istem letu postavila stalno razstavo o harmonikarju Lojzetu Slaku, z letošnjim marcem pa jo dopolnjuje še s stalno razstavo o pesniku Tonetu Pavčku.

Po zaključku investicije ureditve prostorov muzeja je občina v letu 2019 v dogovoru z družino Pavček in skupaj z Dolenjskim muzejem Novo mesto začela z deli evidentiranja zbirke, priprave vsebinske zasnove razstave in ostalimi deli postavitve stalne razstave o pesniku Tonetu Pavčku. Zbirka vsebuje 3505 eksponatov, to je osebnih predmetov pesnika, knjig pesnikove osebne knjižnice, umetniških del, časopisnih člankov in filmov. RTV Slovenija je brezplačno odstopila video gradivo o pesniku, od različnih avtorjev pa smo pridobili tudi slikovno gradivo. Razstava prikazuje življenjsko pot pesnika in njegovo obsežno literarno zapuščino. Osrednji del razstave je rekonstrukcija pesnikovega ustvarjalnega okolja z originalnim pohištvom, njegovimi knjižnimi zbirkami, osebnimi predmeti in knjižnico. V dveh bralnih kotičkih je omogočeno prebiranje pesnikovih del, po celotnem razstavišču pa obiskovalca spremljajo pesnikovi verzi in misli v pisni obliki ter v avdio in video vsebinah. Na razstavi je bogat nabor digitalnih in didaktičnih vsebin, prilagojen različnim starostnim skupinam.

Od 21. marca dalje je razstava na voljo za ogled obiskovalcem, žal pa je zaradi finančne zahtevnosti projekta bila v prihodnje premaknjena ureditve zunanjih površin muzeja z dodatnimi didaktičnimi vsebin za otroke. Skupna vrednost vseh del priprave in postavitve razstave brez upoštevanje del ureditve prostorov je 430.000 evrov, sredstva pa so bila v celoti zagotovljena iz proračuna Občine Mirna Peč.

Ekonomsko poslovna cona Dolenja vas

Temelj za trajnostni gospodarski razvoj

Skupna vrednost projekta (brez DDV): 2.517.126,46 EUR

Lastna sredstva občine in drugih virov: 1.217.126,46 EUR

Z zaključkom ambicioznega projekta ureditve ekonomsko-poslovne cone (EPC) Dolenja vas je Občina Mirna Peč storila pomemben korak k okrepitvi lokalnega gospodarstva, ustvarjanju novih delovnih mest in izboljšanju pogojev za prihodnje investicije. Projekt, ki se je izvajal v letih 2018–2024, je bil sofinanciran v okviru Načrta za okrevanje in odpornost, razvojnega področja C3: Pametna, trajnostna in vključujoča rast, s komponento K2: Dvig produktivnosti in investicijo D: Zagotavljanje inovativnih ekosistemov ekonomsko-poslovne infrastrukture. Projekt je bil zaključen 31. decembra 2024, spremljanje učinkov pa bo potekalo do konca leta 2028.

Strategija za prihodnost

Občina Mirna Peč se z uspešno izvedbo projekta umešča med napredne lokalne skupnosti, ki razumejo pomen trajnostne infrastrukture za gospodarsko rast in socialno blaginjo. EPC Dolenja vas je pripravljena sprejeti nova podjetja, ponuditi stabilno okolje za rast in obenem ohranjati visok standard okoljskega upravljanja. S tem projektom se je ustvaril trden temelj za hitrejši gospodarski razvoj občine, povečano dodano vrednost podjetij, izboljšano zaposlovanje in boljšo povezanost regije JV Slovenija z evropskimi trgi.

Ureditev lokalne ceste LC 291030 – Mirna Peč – Dol. Vrhovo (Ureditev ceste »Po dolini«)

Skupna vrednost v EUR z DDV: 1.860.518,75 €

Rok izvedbe: julij 2025 - september 2027

V okviru prizadevanj izboljšanja kvalitete življenje je Občina Mir- na Peč pristopila k posodobitvi obstoječega cestnega omrežja. Predvidena je rekonstrukcija lokalne ceste LC 291030, v predvideni širini 5,5m in skupni dolžini cca 2.775 m, med Mirno Pečjo, Malensko vasjo in Dol. Vrhovim (na odseku LC 291031 od km 0,090 do km 0,538, na celotnem odseku LC 291032 (v dolžini km 1,340) ter na odseku LC 291033 od km 0,000 do km 0,980).

Čistilna naprava Mirna Peč

Skupna vrednost v EUR z DDV: 2.337.800,73 €

Rok izvedbe del je marec 2026.

Razlogi za izvedbo projekta so: obstoječa čistilna naprava je preobremenjena, tehnologija je zastarela (predvsem enota za predčiščenje), zaradi česar je učinkovitost čiščenja odpadnih voda slabša. Zaradi zastarele tehnologije je potrebno dnevno čiščenje korita za odpadke (pri novih sis-temih je obratovanje avtomatizirano). Na čistilni napravi primanjkuje kisika, kar prav tako zmanjšuje učinkovitost čiščenja zaradi zastarele tehnologije dosega slabše efekte čiščenja; povečanje kapacitete obstoječe čistilne naprave je nujno zaradi planiranega širjenja kanalizacijske- ga omrežja v vseh aglomeracijah, ki še niso priključene na ČN Mir- na Peč ter priključevanja dela aglomeracij, ki se zaradi premajhne kapacitete na ČN ne morejo več priključiti. Obravnavan poseg je povečanje kapacitete čistilne naprave Mirna Peč I. faza (1.990 PE). Obstoječa ČN Mirna Peč je bila zgrajena v letu 1993 s kapaciteto 1.000 PE. Takrat je zajemala naselje Mirna Peč, del naselja Ivanja vas ter Češence. Z rastjo prebivalstva in razvojem dejavnosti je obremenitev naprave dosegla maksimum, zato je potrebno nje- no kapaciteto povečati. Izvedba investicije v okviru dograditve ob- stoječe ČN bo zajemala povečanje kapacitete iz obstoječih 1.000 PE na 1.990 PE. Širitev samega čiščenja je predvidena v gabaritih obstoječe naprave do kapacitete 1.990 PE, medtem ko se del, namenjen tehnološkemu procesu predčiščenja in vpihovanja zraka, namesti v nov tehnološki objekt.

Oskrba s pitno vodo občin MP, ŽBK in DT

Okvirna vrednost investicije v EUR brez DDV: 7.542.508,84 €

Občinska sredstva : 3.981.649,01 EUR

Trajanje celotnega projekta je predvideno od leta 2023 do konca leta 2028. Uporabno dovoljenje bo pridobljeno do vključno marca 2029.

Kot je bilo že rečeno, so nekatere izmed prijavljenih delov investicije že v izvajanju, tako v Občini Mirna Peč kot v Občini Žužemberk, za ostale, predvidene investicije, pa bodo gradbena dovoljenja pridobljena do konca julija 2025. Nato sledi priprava PZI dokumentacije, priprava JR za izvajalca gradnje (2.sklop) ter jeseni priprava vloge za neposredno potrditev neposredno potrditev operacije za sofinanciranje iz sredstev EKP 2021-2027 in upamo, da že v letošnjem letu sledi podpis sofinancerske pogodbe ter črpanje sredstev za del investicije, ki je že v izvajanju.
V občini Mirna Peč se bo v sklopu projekta Hidravlične izboljšave vodovodnega sistema in gradnja vodovodov za oskrbo s pitno vodo občin Mirna Peč, Žužemberk in Dolenjske Toplice poleg že omenjenih sekundarnih vodovodnih sistemov na Golobinjeku, Nad Postajo ter na višinski coni S dela občine, hidravlično izboljšalo celotno vodovodno omrežje v globodolski dolini, izgradilo vodovod Okroglica – Laze ter povečalo vodohran Plešivica iz 200 m3 na 400 m3 kapacitete. Cilj projektov mora biti za vsaj 20% zmanjšati vrzel povprečne triletne ravni trenutnih vodnih izgub na celotnem vodovodnem omrežju, ki je predmet prijave.
Trajanje celotnega projekta je predviden od leta 2023 do konca leta 2028. Uporabno dovoljenje bo pridobljeno do vključno mar- ca 2029.
Glavni cilj projekta je:
• 20% zmanjšanje vodnih izgub glede na povprečno triletno ra- ven trenutnih izgub izračunano z uporabo metode ocenjevanja infrastrukturnega indeksa vodnih izgub ILI,
• povečanje števila prebivalcev z zagotovljenim varnim dostopom do zdravstveno ustrezne pitne vode,
• izgradnja manjkajočih in zamenjava dotrajanih vodovodov in hidravlično izboljšanje sistema, ki oskrbuje več kot 10.000 prebivalcev.

Investicija v cestno infrastrukturo na Poljanah pri Mirni Peči

Pogodbena vrednost gradbenih del je znašala 2,7 milijon evrov.

Na Poljanah pri Mirni Peči je Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo od septembra lani gradila krožišče, ki bo omogočalo varno vključevanje in prehod čez nekdanjo hitro cesto H1. Pogodbena vrednost gradbenih del je znašala 2,7 milijona evrov, investicijo je izvedla Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo.

Dela so obsegala rekonstrukcijo regionalne ceste v skupni dolži- ni 690 metrov z ureditvijo površin za pešce in kolesarje, ureditev vzporednih lokalnih cest v območju varovalnega pasu državne ceste (navezave lokalnih cest na nova krožna križišča), gradnjo krožišča na območju naselja Poljane pri Mirni Peči, avtobusnih postajališč, dveh večjih opornih konstrukcij in štirih prepustov prek potoka Igmanca ter podaljšanje podvoza Poljane, ureditev mete- orne kanalizacije ter postavitev cestne razsvetljave na območju krožišča in avtobusnih postajališč.

V ponedeljek, 31.3., so v skladu z dogovorom sprostili promet na nekdanji cesti H1. Ob koncu del so izvajalci uredili še bankine, asfaltirali vzporedne lokalne ceste, uredili so navezave in zelenico. Dodali so tudi odbojne ograje, postavili so vertikalno in horizontalno signalizacijo. Celoten projekt je bil zahteven. Zaradi obdobja neugodnih vremenskih razmer v času izvajanja del in posledično povečanega vodostaja je bila količina črpanja večja.

Izgradnja infastrukture v »Stanovanjski coni Nad Postajo«

Skupna vrednost v EUR z DDV: 2.617.606,78 €

Rok izvedbe del je junij 2025.

V drugi polovici dela so se začela zaključna dela v stanovanjski coni Nad Postajo, kjer so začeli asfaltirati cesto.

Dela bodo predvidoma končana do konca meseca junija. Investicija in dela v stanovanjski coni so se začela lani marca. V tem času so bile končane vgradnje ceste, urejene fekalna in meteorne kanalizacije in vodovod ter javna razsvetljava, urejena je bila tudi elektrokabelska kanalizacija, narejeni so bili vsi postopki in procesi za ostalo javno infrastrukturo. Celotna investicija urejanja stanovanjske cone je ocenjena na 2,5 milijona evrov. Celotno investicijo smo lahko zagnali zahvaljujoč konzorciju, ki je bil ustanovljen na pobudo lastnikov parcel v stanovanjski coni, ter podpori obči- ne Mirna Peč, ki je iz proračuna zagotovila sredstva. Lastniki par- cel so prispevali sredstva (794.345,54 evrov) kot predplačilo komunalnega prispevka za izvedbo določenega dela infrastrukture, preostali del investicije (več kot 1,7 milijona evrov) je Občina Mir- na Peč financirala iz proračunskih sredstev. Veseli smo, ker so pri tem projektu uspešno združili moči Konzorcij lastnikov zemljišč v stanovanjski coni in Občina Mirna Peč.

Naročnik oglasa je Občina Mirna Peč

O avtorju

Oglasno sporočilo