Arhiv Dolenjskega lista

Arhiv Dolenjskega lista

Arhiv Dolenjskega lista

Arhiv Dolenjskega lista

V soboto so v reki Temenici, nekaj 100 metrov pod čistilno napravo, opazili več mrtvih rib. Člani Ribiške družine Novo mesto so v treh dneh odstranili kar okoli 100 kilogramov poginulih rib. Ocenjujejo, da jih je najmanj toliko s seboj odnesla voda.

O dogodku so bili obveščeni tudi trebanjski policisti. »Po oceni ribičev naj bi poginilo okoli 1.000 rib različnih velikosti. Policisti so opravili ogled, vzeli vzorce vode, o dogodku so bili obveščeni preiskovalni sodnik, okrožni državni tožilec in pristojna inšpekcijska služba. Policisti nadaljujejo preiskavo in ugotavljanje okoliščin kaznivega dejanja obremenjevanja in uničevanje okolja. O izsledkih analize in preiskave bodo seznanili pristojno tožilstvo,« je sporočila Alenka Drenik S PU Novo mesto.

VČERAJ ŽE SMRDELE

V začetku tedna smo pri Grmu srečali skupino ribičev iz temeniškega pododbora Ribiške družine Novo mesto, ki je z velikimi mrežami iz Temenice vlekla smrdeče ribe. »Gre predvsem za manjše živali, rdečeoke, platnice, krape, klene,« reče Janez Markovič, ki je bil na terenu že tretji dan zapored, z njim pa gospodar pododbora Tonček Blatnik in Sandi Prijol. Imeli so nehvaležno delo, kateremu ni bilo videti konca, v soboto in nedeljo so skupaj s še osmimi kolegi delali po 10 ur, v ponedeljek pa je narasla reka vedno znova prinašala posledice sobotne katastrofe.

»Lahko rečem, da je v tem delu reke ostalo nekaj malega rib. Če tukaj pred dvema letoma ne bi naredili zapornic, bi šlo pa vse v nič,« je izpostavil predsednik pododbora Bojan Arih. To je v zadnjih letih že četrti pogin rib v Temenici. Pojasni, da so ribiči koncesionarji na reki (Ribiška družina Novo mesto vsako leto plača okoli 13 tisoč evrov koncesnine, to je podatek za vse reke, na katerih ima koncesijo), skrbijo za ribji živelj, nimajo pa vpliva na kakovost vode. »Mi vlagamo in vzgajamo ribe, na koncu pa tiste osebke, katerim smo priskrbeli prostor, pobiramo kot crkovino,« je vlogo ribičev slikovito opisal Arih.

Ribiči imajo tihi dogovor, da v trebanjskem delu Temenice, kjer se pogosto srečujejo s pogini, rib ne lovijo, da bi si reka opomogla. Omeni, da s trebanjsko občino zgledno sodelujejo, saj je sofinancirala popravilo zapornic na reki, letos naj bi še postavitev petih pragov, na račun katerih naj bi v reko prišlo več kisika.

ČISTILNA NAPRAVA

Kdo je kriv za sobotni pogin? Nihče od ribičev ni hotel špekulirati o tem, pravijo, da bo to pokazala preiskava. Dejstva govorijo, da je do pogina prišlo po deževju, saj je bila še prejšnji teden struga Temenice zelo nizka.

Glede na to, da se je to zgodilo le nekaj sto metrov pod čistilno napravo, smo se odpravili na Komunalo Trebnje. »Težko razpravljam o razlogih za pogin, dejstvo pa je, da je delovanje čistilne naprave ustrezno. Zadnja analiza je bila narejena 12. julija, iz nje je razvidno, da čistilna naprava deluje brez posebnosti,« pojasni direktor Komunale Trebnje Stanko Tomšič. Doda, da zaposleni dnevno (tudi med vikendom) preverjajo njeno delovanje. Omeni, da bi težave lahko nastale na račun mešanega kanalizacijskega sistema, katerega imajo v Trebnjem, kar pomeni, da se mešajo meteorne in fekalne vode. »V primeru nalivov v kanalizacijskem sistemu prihaja do prelivov,« pojasni sogovornik in poudari, da bi bilo vsekakor treba preveriti tudi druge potencialne razloge za pogin rib.

Direktor še pove, da zoper trebanjsko komunalo na okrajnem sodišču v Črnomlju teče kazenski postopek, v obtožbi se jim očita, da je pred leti do pogina rib prišlo zaradi njihovega čiščenja meteornih kanalov.

STARA ZGODBA

Da je Temenica ogrožena in da potrebuje posebno pozornost, že leta opozarjajo v civilni iniciativi za rešitev reke Temenice. »Sobotni dogodek obžalujemo. Gre spet za isto zgodbo, ki se tukaj ponovi vsako leto, problem je nizek vodostaj in prelivanje fekalnih voda ob nalivih,« pojasni Gregor Kaplan iz omenjene iniciative, ki je že pred tremi leti v program za reševanje Temenice zapisala več aktivnosti, ki bi lahko pripomogle k večji kakovosti reke, med njimi: čiščenje reke in bregov, zagotavljanje ustreznega vodostaja s pomočjo jezov, postavitev pragov, s pomočjo katerih bi vodo obogatili s kisikom.