FOTO: Potres v Šentjerneju - otroci bežali iz šole!
Danes dopoldne ob 10.30 so se močno stresla tla v šentjernejskem koncu. Zatulil je alarm, aktivirana so bila vsa gasilska društva in pristojne službe in učenci OŠ Šentjernej so skupaj z učitelji in vsemi zaposlenimi hitro zapustili stavbo ter se zbrali zunaj. Na pomoč so prihiteli domači gasilci, pa še od drugod, ter člani Civilne zaščite in policisti. K sreči se ni zgodilo nič hujšega, nihče ni bil resno poškodovan.
Po evakuaciji ljudi na prosto so gasilci pregledali vse prostore, vmes ugotovili, da so tri osebe pogrešane, zato so začeli iskanje, ena oseba je bila celo v višjih nadstropjih. Rešene so predali v oskrbo Nujne medicinske pomoči, starejšega gospoda, ki je ostal ujet v stavbi, pa so z lestvijo rešili trebanjski gasilci, ki so prihiteli na pomoč malce kasneje. Vsi ostali so iz šole nemoteno lahko prišli ven.
Vse to je bila k sreči le regijska vaja, ki so jo v oktobru, mesecu požarne varnosti, organizirale tri gasilske zveze: GZ Šentjernej, Novo mesto in Trebnje, vseh deset šentjernejskih prostovoljnih gasilcih društev, dva iz novomeške in dva iz trebanjske zveze, ter štab CZ in ekipa prve pomoči, nujna medicinska pomoč ekipa ZD Novo mesto, policija in šolski odbor.
Že vsaj deset let ne takšne vaje
Kot pravi vodja intervencije Jože Grubar, ki je tudi poveljnik GZ Šentjernej, je bila taka vaja nujna, saj je niso organizirali že vsaj deset let. »Zadnji dogodki – potres marca lani v Zagrebu, decembra v Petrinji ter pred mesecem dni v Dalmaciji – nas opozarjajo, da moramo ponoviti in obnoviti svoje znanje in sposobnosti, kako ukrepati ob naravni nesreči, kot je potres, saj živimo na srednje potresno ogroženem območju in kaj lahko se kaj takega zgodi tudi pri nas.
Šolo so izbrali namensko, ker je tu veliko mladih na enem mestu, pa še šolsko osebje in vsi zaposleni - v šoli se skupaj zadržuje med 900 in 1000 ljudi - »in reševanje je v takih primerih izrednega pomena, ker v prvi vrsti rešujemo človeška življenja,« pravi Grubar.
Pove še, da je opremljenost njihovih gasilcev za primer požara dobra, tudi število kadrov zadostuje, je pa vse seveda odvisno od razmer in razsežnosti nesreče. » Nikoli ne moremo reči, da smo popolni, to znanje in veščine moramo kar naprej izpopolnjevati in se učiti. O potresih se žal mi bolj malo pogovarjamo, hitro pozabimo na ukrepe, kaj je treba takrat storiti, pa to ni prav. Saj nas pravzaprav že kar naprej trese,« pripoveduje poveljnik GZ Šentjernej, zadovoljen, da je vaja uspela.
Tudi nevarnost požara
Letošnja regijska gasilska vaja, v kateri je sodelovalo okrog sto gasilcev, je spomnila tudi na primer, da lahko po potresu še zagori, saj so v stavbi dimniki, elektrika, plinska napeljava, in ko se kaj poruši, lahko uhaja plin, itd.
»Nevarnost požara je velika. Po potresu veliko ljudi umre, ker niso pravilno reševani oz. oskrbovani v tistem trenutku. Če se postavimo pod obok vrat, za zid itd. je večja možnost za preživetje, kot če smo sredi nekega prostora, kjer je največja možnost rušitve,« pove Grubar.
Uspešne potresne akcije je bil vesel tudi ravnatelj OŠ Šentjernej Aljoša Šip, saj želi, da so njihovi učenci in zaposleni kar najbolje pripravljeni za primer takšne nesreče, ki se v naših koncih lahko pojavi kadarkoli.
