Polona Kambič: "Ljudem si na voljo vsak dan, tudi zunaj občine."
Po 16 letih vodenja semiške občine se Polona Kambič poslavlja od županske funkcije.
Ponosna je na razvoj lokalne skupnosti, zdaj pa se veseli predvsem časa za družino in svoje konjičke. Ko se ozre na obdobje svojega županovanja, pove, da so razvoj lokalne skupnosti pomembno zaznamovala evropska sredstva, ki so jih pridobivali z lastnim znanjem in s kadrovskim potencialom.
Uredili so središče Semiča, trg, park pri Kulturnem centru in cestne povezave. Javni vodovod ima več kot 99 odstotkov gospodinjstev, komunalno so uredili PSC Vrtača, kjer so podjetja zgradila nove objekte. Tudi naselja so dobila obnovljene ceste, igrišča in športne objekte. Posebej je vesela večnamenskih vaških objektov v Cerovcu, Osojniku, Oskoršnici in na Vinjem Vrhu, ki povezujejo krajane.
Ponosna je tudi na participativni proračun, v okviru katerega so izvedli 36 projektov, ki so jih predlagali občani. Med pomembnejšimi odločitvami poudarja zavrnitev postavitve naprave za pirolizo izrabljenih avtomobilskih gum v industrijski coni.
Del javnosti jo je podpiral zaradi novih delovnih mest, drugi so projektu nasprotovali zaradi okoljskih tveganj. Na burni izredni seji občinskega sveta julija 2012 so ga zavrnili. »Danes odločitve ne bi spremenila, saj menim, da je bila pravilna. Enako bi ravnala tudi pri drugih odločitvah, ki so odražale okoliščine svojega časa,« pravi.
Ločevanje zasebnega in poklicnega življenja je bilo v 16 letih županovanja skoraj nemogoče. Funkcija te preprosto posrka vase, pravi, zato je morala pogosto postaviti svoje želje na stranski tir. »Ljudem si na voljo vsak dan, tudi zunaj občine, na primer med nakupi, ko te ustavljajo z vprašanji in s prošnjami.«
Doma je skrbela za družino, vmes pripravljala govore in načrte za občino. »Moj najmlajši sin, ki ga je to najbolj zaznamovalo v občutljivih letih odraščanja, mi danes pove, da ga je motilo, ker nikoli ni mogel biti sam z mamo,« pove.
Med epidemijo covida-19 je s stališči o cepljenju in ukrepih odstopala od stališč stroke. Vztraja pri mnenju, da se mora vsak posameznik sam odločiti, ali bo v telo sprejel nekaj, kar po njenem mnenju takrat ni bilo dovolj preverjeno. Kot županja je to razumela kot odgovornost do njej dragih ljudi in bila pripravljena na posledice. Moč so ji dajali posamezniki iz vse Slovenije. Še danes hrani njihova pisma podpore ter risbice otrok in vzgojiteljic, tudi zdaj pa se ji kdo zahvali.
Občino po lastni oceni zapušča v dobri kondiciji. Zadolženost je nizka, kreditna sposobnost pa velika. Med prihodnjimi naložbami omenja prizidavo in rekonstrukcijo Osnovne šole Semič. Del sredstev je že zagotovljen, gradnja je predvidena leta 2028. Nedokončana ostaja tudi stanovanjska gradnja za mlade in starejše. Ves čas je iskala primernega investitorja, zdaj pa se ji zdi, da se je tudi na tem področja vendarle premaknilo.
Bela krajina bi po njenem mnenju težko postala samostojna pokrajina, bi pa jo morali ob regionalizaciji obravnavati kot samostojno razvojno celoto in je ne samodejno priključiti Dolenjski. Njene posebnosti in razvojni položaj bi morali biti jasno upoštevani.
Na slovo od javnega življenja se pripravlja že skoraj dve leti. Pred županovanjem je deset let vodila občinsko upravo, zato se zaveda, da bo potrebovala čas, da odloži dolgoletne obveznosti. Meni, da je prav, da priložnost prepusti mlajšim generacijam. Želi si predvsem manj hitenja, več svobode pri razpolaganju s časom ter priložnosti, da se posveti svojim zanimanjem in družini. »Vnuček bo tega gotovo zelo vesel, jaz pa še bolj,« sklene.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.