UI

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Slovenija je dežela izzivov. Največji izziv v novejši zgodovini opisuje pravnik in sociolog Peter Jambrek, ki ga uvrščajo v najožji krog zaslužnih za nastanek samostojne Slovenije, z besedami: »V tem letu dni – od nedelje, 23. decembra 1990, do nedelje, 23. decembra 1991 – je bila ustanovljena suverena slovenska republika kot demokratična in pravna država. /…/ Pravno veljavno se je proces osamosvojitve začel že s sprejetjem in z razglasitvijo Zakona o plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije 6. decembra 1990.«

Temu izzivu je sledila osamosvojitvena vojna. Osamosvojitveni vojni je sledil nov izziv: mir. In tu smo zdaj. V miru, ampak politično nemirni, razloge za to pa mogoče ustrezno pojasnjuje kultna sarajevska televizijska serija Tale. »Sine Tale, magare moje malo, izmiri se sam sa sobom, pa ćeš onda lahko i sa svijetom,« tam reče očanec mladcu.

Pomiri se sam s seboj, »osliček moj mali«, torej. Velja tudi za vprego slovenskega voza. Kajti zdi se, da je Slovenija še pred enim izzivom. Ljudje, ki so odrastli v času brez diktature, ki jo očitajo komunizmu, jo kot svojo čutijo v sebi. Zdaj so v zadregi, kako izživeti to svoje notranje občutje, pri tem pa dajati videz demokrata, ki se mu ob izključni skrbi za »vsebine«, za javni blagor Slovencev, malodane gabi vsakršna misel o iskanju kakršnih koli lastnih osebnih koristi.

Interesi, če se jim posvetimo še s stavkom ali z dvema, so dejstvo, na katerem temelji svojo politiko tudi zdajšnja vlada. Njen predsednik Janez Janša je v pogovoru s predsednico Natašo Pirc Musar obvestil javnost, da bo ta vlada vodila realno politiko. Nekako sporoča tudi, da Slovenija mora ravnati skladno s svojimi interesi, ne pa nekaj moralizirati o tem, kaj je prav ali narobe v mednarodni skupnosti. Ampak vsaj nekaj »moraliziranja« družba potrebuje. V mednarodni skupnosti, kot vemo, in zato povejmo, nekateri samopašni ob odobravanju somišljenikov pobijajo množice ljudi. Pri tem se požvižgajo na izrecne prepovedi v mednarodnem pravu.

Ob tem nas mora skrbeti, da imamo tudi v Sloveniji, in to v najvišjih intelektualnih vrhovih, strokovnjake in načelne zagovornike mednarodnega prava. A glej, nekateri zdaj mogoče zaradi svojih osebnih interesov molče opazujejo zdrse (mednarodne) politike v zagovor genocida, medtem ko se neobveščeni javnosti kažejo kot grobarji starega komunizma in znanilci novega humanizma.

»Politika duplog kolosjeka, politika dveh tirov,« je tovrstne dvojnosti v politiki in družbi slikovito opisal zdaj že pokojni Boštjan Markič, predavatelj nekdanje ljubljanske Fakultete za sociologijo, politične vede in novinarstvo, »rdečega lemenata«, kjer se je učil politike tudi aktualni predsednik vlade Janez Janša, ki je leta 1982 na tej šoli diplomiral.

Našteto je podlaga izzivom, ki bodo še sledili.