##IMAGE-2210700##

Varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik je s sodelavci včeraj poslovala v prostorih občine Črnomelj. Za pogovor z njo se je prijavilo sedem pobudnikov iz različnih delov Slovenije, pogovarjala se je tudi s črnomaljskim županom Andrejem Fabjanom, posebej pa sta se dotaknila vprašanja recesije, je povedala varuhinja.

Kot je pojasnila, so bili trije včeraj obravnavani primeri povezani z delovnim razmerjem, nekaj zadev je bilo s področja dela policije, nekaj pa je bilo nepremičninskih zadev. Pričakovala je več vprašanj s področja socialne varnosti oziroma revščine, ki pa jih v Črnomlju v čisti obliki ni bilo, je dejala.

V prvem delu obiska se je varuhinja sestala s črnomaljskim županom Andrejem Fabjanom, s katerim sta izmenjala misli o prostorskem urejanju, o morebitnem onesnaževanju okolja, v primeru občine Črnomelj pa tudi o delovanju tamkajšnjega romskega svetnika.

Po podatkih, ki jih je dobila od župana, varuhinja ocenjuje, da delovanje romskega svetnika v črnomaljskem okolju ni vprašljivo, je pa odvisno od posamezne za ta položaj izbrane osebe.

Župan ji je povedal, da se v občini precej ukvarjajo z vprašanjem urejanja romskih naselij, z romsko skupnostjo so dosegli določeno stopnjo soglasja, vendar se po županovi sodbi stvari premikajo počasi, kar pri Romih povzroča nezadovoljstvo. Romski otroci so vključeni v osnovno šolanje, pri sobivanju pa večjih težav naj ne bi bilo zaznati, je nadaljevala.

Z županom sta dalje govorila o pridobivanju sredstev za urejanje romskih naselij, pojasnil ji je še, da je zdravstvena oskrba razen na področju zobozdravstva v občini zadovoljiva, prav tako oskrba s pitno vodo, med ostalimi vprašanji pa sta se posebej dotaknila posledic recesije. Glede teh ji je Fabjan povedal, da se boji množičnih odpuščanj oziroma ponovitve leta 1995, ko je bila lokalna stopnja brezposelnosti 23-odstotna.

Varuhinja je opozorila, da zaradi sramu ljudje revščino pogosto skrivajo. Na njeno pobudo so lani priredili posvet o revščini in človekovih pravicah, takratna oblast pa je njen urad okarala, saj revščina po njeni sodbi takrat v Sloveniji naj ne bi bila problem.

"Varuh človekovih pravic je bil prva institucija, ki je na vsedržavnem nivoju opozorila, da revščina v Slovenijo prihaja na velika vrata. Na žalost so naše črnoglede napovedi postale resnične, čeprav ob lanskem posvetu še ni bilo znakov recesije," je poudarila.

Da revščina trka na vrata, so zaznali iz pobud, ki so odražale hude stiske ljudi, ki z lastnimi dohodki niso zmogli preživeti. Ob pogovorih s pobudniki so ugotovili tudi, da na centrih za socialno delo teh ljudi niso vedno sprejeli s potrebnim razumevanjem in občutkom, je povzela.

Po sporočilu urada varuhinje človekovih pravic je poslovanje zunaj sedeža del redne oblike delovanja varuha oziroma varuhinje, ki omogoča ljudem, ki ne živijo v Ljubljani, da varuhinjo opozorijo o domnevnem kršenju njihovih pravic s strani državnih organov, organov lokalne samouprave in nosilcev javnih pooblastil, z vložitvijo pobude pa jo pozovejo, naj jim pri uveljavljanju njihovih pravic pomaga. Na pogovore z varuhinjo in sodelavci se lahko prijavijo vsi, ki menijo, da so jim kršene njihove pravice.