BDG

Območna organizacija Zveze svobodnih sindikatov Slovenije za Dolenjsko, Belo krajino in Posavje se je letos zaradi varčevanja odrekla organizaciji tradicionalne prvomajske prireditve na Smuku nad Semičem, ohranja pa osrednjo prireditev na Debencu nad Mirno in posavsko srečanje na Lisci. Obe se bosta pričeli 1. maja ob 11. uri.

Na Debencu bodo podelili tudi priznanja območne organizacije nekaterim članom, ki so se v preteklem letu s svojim delom še posebej izkazali: Martinu Liparju, predsedniku sindikata v sevniški Kopitarni, Marjanu Brulcu, predsedniku sindikalne podružnice Sindikata kemične, nekovinske in gumarske industrije v Krki, Antonu Gorcu, predsedniku sindikata v Komunali Trebnje, Marjeti Breznikar iz sindikata Dana Mirna in Božidarju Vidmarju, predsedniku sindikata v družbi VGP.

BDG

Majda Marolt, sekretarka območne organizacije, je predstavila razmere, s katerimi so se soočali v sindikatu v minulem letu, ter opozorila na izgubo članov v organizaciji. Ta se mora zaradi tega racionalizirati; v preteklosti je že združila območni organizaciji za Posavje ter Dolenjsko z Belo krajino, zdaj pa jo zapušča tudi sekretarka Maroltova, ki odhaja na delovno mesto predsednice Sindikata komunale, varovanja in poslovanja z nepremičninami v Ljubljano. Njeno delo bo po 13. avgustu letos prevzel njen sodelavec iz območne organizacije Igor Iljaš.

Novinarske konference v Novem mestu sta se udeležila tudi predsednik Zveze svobodnih sindikatov Dušan Semolič in izvršni sekretar Ladislav Rožič, ki sta predstavila nekatere temeljne razloge, zakaj ta sindikat nasprotuje "nekaterim posegom v standard malih ljudi, ki bodo povečali revščino", kot je dejal Semolič.

Svobodni sindikati so proti nižanju denarnih nadomestil za brezposelne in krajšanju časa prejemanja, proti nižanju denarnega nadomestila za čas porodniškega dopusta, proti zniževanju otroškega dodatka in ukinjanju brezplačnega vrtca za drugega otroka ter proti ukinjanju subvencij za mlade družine. "Vsi ti ukrepi prizadenejo mlade ljudi in mlade družine," je dejal Semolič.

Rožič pa je dejal, da so tudi proti zmanjšanju davka na dobiček, ker bo s tem država izgubila precej priliva v proračun, kar bo poskušala nadomestiti s poseganjem na socialno področje. Tudi predlog za obdavčitev bogatih ni sprejet, čeprav so, kot je navedel, vse evropske države bogate bolj obremenile, da lahko preživijo krizo.

BDG

"Če bi država enakomerno porazdelila breme plačevanja zdravstvenih prispevkov, bi v blagajno dobila čez 626 milijonov evrov. Tako pa po eni strani delavci v podjetjih povprečno plačujejo100 evrov zavarovanja, delodajalci pa zanje še enkrat toliko, 76.000 samostojnih podjetnikov vplačuje le 100 evrov, kmetje, ki jih je 15.700, celo samo 36 evrov, čeprav jih je med njimi tudi 3.500, ki v bistvu poslujejo kot obrtniki. Potem je še 160.000 takih zavezancev, ki plačujejo 12 do 44 evrov, torej, ki plačujejo prispevke od zajamčene plače. V teh zadnjih so zajeti  tudi nekateri elitni poklici, npr. zdravniki koncesionarji. Če bi samo tem določili višje prispevke, bi država takoj dobila 200 milijonov evrov. To pobudo je ministrstvo za finance sicer sprejelo in naj bi zdaj oblikovalo seznam takih poklicev," je bil nazoren Rožič.