J.A.

Direktor Centra za socialno delo Trebnje Matej Križanič je včeraj sklical sestanek s starši šoloobveznih otrok iz naselja Hudeje in predstavnicami trebanjske ter mirnske osnovne šole. Dobili so se kar pri romskem svetniku Matiji Hočevarju, da se staršem ni bilo treba voziti v Trebnje. Namen srečanja je bil: strniti moči, da bi romski otroci redno obiskovali pouk, kar je trenutno eden večjih problemov tako na OŠ Trebnje kot na OŠ Mirna, kjer prilagojeni program obiskujeta dva otroka s Hudej.

"Na OŠ Trebnje imamo šest odstotkov romskih učencev in moram reči, da nekateri k pouku prihajajo redno, kar je velik napredek, a za večino to ne velja," je povedala ravnateljica OŠ Trebnje Rožica Zakšek, ki je poudarila, da je poleg odsotnosti od pouka težava tudi v tem, da starši otrok v šolo ne vpisujejo s 6. letom, ampak leto ali dve kasneje, kar osnovnošolsko obveznost podaljša tudi tja do 17. leta. Kot zanimivost je dodala, da sta se v letošnjem šolskem letu poročili že dve njihovi učenki .

Socialna delavka s trebanjske šole Marija Kovač je pojasnila, da štirih otrok s Hudej, ki so po vseh pravilih šoloobvezni, sploh še niso videli, gre za tri prvošolce in eno deklico, ki bi morala biti že v 4. razredu.

Stanje na OŠ Mirna, ki ni dosti drugačno kot v Trebnjem, sta predstavili Melita Lekše in Danica Zakrajšek. Pri njih eden od učencev včasih pripelje še sestrico.

Predstavnice obeh šol so poudarile, da je dolžnost staršev, da otroke pošiljajo k pouku, in če tega ne počno, jih lahko doleti tudi kazen, ki znaša od 500 do 1000 evrov.

Razlogov, da hudejskih otrok ni v šolo, je po besedah staršev, ki so prišli na sestanek (najbolj kritičnih tako ni bilo), več: otroci pred odhodom k pouku jokajo in prosijo, da ne bi šli, nekateri starši ne morejo plačevati malic in kosil v šoli (10 evrov na mesec), nekaterim se zdijo 6-letniki še premladi za šolo.

Marija Peskar s centra za socialno delo je pojasnila, da je del denarne pomoči, ki jo prejemajo starši, namenjen tudi za potrebe otrok, tako da bi morali obveznosti,povezane s šolo, plačevati iz tega fonda.

"Marsikje že znižujejo denarne pomoči, če otroci ne hodijo v šolo, in enako bomo primorani narediti tudi pri nas," je dejala Peskarjeva.

Matej Križanič je sestanek sklenil z besedami, naj se starši na Hudejah povežejo in tisti, ki redno pošiljajo otroke v šolo, motivirajo še tiste, ki jih ne, kajti ne želi si, da bi morali na centru ukrepati.